Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra

Razprava na izredni seji DZ je bila pred glasovanjem v znamenju medsebojnih očitkov. Koalicija in Resnica sta opoziciji in pobudnikom referenduma med drugim očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije, opozicija pa koaliciji klevete in zlorabo oblasti.

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je v predstavitvi stališča poslanske skupine izpostavil pomen parlamentarne preiskave. Kot je poudaril, mora v parlamentarni demokraciji obstajati možnost, da predstavniško telo razišče vprašanja javnega pomena, zlasti kadar obstaja sum politične, sistemske ali institucionalne odgovornosti nosilcev javnih funkcij.

"To je pomembno za zaupanje javnosti v delovanje države in za učinkovito izvrševanje ustavne vloge parlamenta, toda hkrati je prav tako pomembno, da se parlamentarna preiskava izvaja v okvirih ustave, ob spoštovanju človekovih pravic, načela delitve oblasti in pravne države," je navedel.

V SDS voljo volivcev, ki so z več kot 40.000 podpisi podprli pobudo za referendum, spoštujejo. Se pa hkrati veselijo prihajajoče referendumske kampanje, v kateri bodo volivci odločali, "ali podpirajo preiskavo korupcije ali da se ohrani sedanja ureditev, ko se bo lahko s proceduralnimi zapleti preko ustavnega sodišča povozilo pravico ene tretjine poslancev DZ do ustanovitve parlamentarne preiskave," je dodal.

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izpostavil, da spoštujejo voljo volivcev in bodo odlok podprli. To pa ne pomeni, da se strinjajo z argumenti pobudnikov referenduma. "Ta zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje. Ta zakon ne zmanjšuje človekovih pravic, ampak omogoča preiskavo tistih, ki jih morda kršijo," je dejal Černigoj.

Izpostavil je še, da predlagana novela prinaša tudi pomembne pravne izboljšave, preiskovancem zagotavlja sodno varstvo, določa jasne roke za sodno zaščito, odpravlja nepotrebne postopke in določa, da DZ ne more ponovno odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, če je o njej že sprejel končno poročilo.

Podporo so še pred glasovanje napovedali tudi v stranki Demokrati Anžeta Logarja. Njihova podpora referendumu pa ne pomeni spremembe vsebinskega stališča do novele, je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudarila poslanka Mojca Žnidarič.

Kot je dejala, so novelo podprli, ker mora biti parlamentarna preiskava učinkovito ustavno orodje nadzora DZ, omogočati mora ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena, razjasnjevanje politične odgovornosti in uresničevanje pravice parlamentarne manjšine do nadzora nad oblastjo.

Izpostavila je tudi vprašanje pravnega varstva posameznika. To je nujno, "vendar mora biti urejeno tako, da ob varovanju njegovih pravic ne omogoča nesorazmernega zavlačevanja ali onemogočanja parlamentarne preiskave," je poudarila. Rezultat referenduma bodo v stranki spoštovali, je napovedala.

Novelo podpirajo tudi v stranki Resnica. Verjamejo namreč, da bo omogočila učinkoviteje preiskovanje v okviru parlamentarnih preiskav. "Če se ne motim, je bilo od osamosvojitve do danes 43 preiskovalnih preiskav, od česar jih je samo 13 prejelo končno poročilo," je poudaril njihov poslanec Nedeljko Todorović.

Ponovno je opozoril, da so pobudniki referenduma med zbiranjem podpisov zavajali javnost z navedbami, da bo parlamentarna preiskava lahko podlaga za preiskovanje vsakega posameznika. Napovedal je, da bodo v Resnici zahtevo za razpis referenduma podprli.

Poslanec Svobode in bivši premier Robert Golob je v razpravi napovedal, da bo referendum prva nezaupnica zdajšnji koaliciji. "In jaz upam, da boste takrat enako suvereno kot danes v vaših nastopih sprejeli voljo ljudi in odgovornost za rezultat. Zaradi tega, ker ljudje avtoritarizma, če kaj, res nočejo," je dejal Golob. Povedal je, da v rezultat referenduma ne dvomi.

Meni, da so volivci že z zahtevo po referendumu povedali, da imajo med drugim "poln kufer" vdiranja v zasebnost in več pooblastil politike. "Edini, ki lahko zaščiti ljudi pred politiko, je pravna država. In pravna država pomeni tudi pravne varovalke," je povedal. Poleg tega se je Golob obregnil ob višje cene nafte, kar je pripisal "poplačilu političnih botrov".

Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin meni, da mora biti ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij med parlamentarnimi preiskavami urejeno tako, da vsem ostalim v preiskavi nudi garancijo za demokratičen postopek. "Parlamentarna preiskava mora najti pravo razmerje med učinkovitostjo na eni strani ter varovanjem načela delitve oblasti, človekovih pravic in svoboščin na drugi," je poudarila.

Izpostavila je, da je koalicija ustavno sodno varstvo nadomestila z možnostjo pritožbe na upravno sodišče, kar je neučinkovito, saj se veže na konec parlamentarne preiskave. Meni, da odpravlja možnost pritožbe na ustavno sodišče, ker se boji, da bi jim sodišče lahko preprečilo ustanovitev preiskovalnih komisij, s katerimi želijo posameznikom in organizacijam "uničevati ugled, kariero in zasebno življenje". "Cilj ni le obračunati s tistimi, ki si upajo misliti s svojo glavo, ampak tudi ustrahovati vse druge, da tega ne bi več počeli," je dejala.

Tudi Tina Brecelj iz poslanske skupine Levica je bila kritična do novele. Posamezniki, podjetja, sindikati, nevladne organizacije in drugi pri ustavnem sodišču ne bodo več mogli pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih preiskovalnih komisij ali njihovih sklepov. "To pomeni, da bo o dopustnosti najresnejših posegov v človekove pravice in zasebnost odločala politična večina sama," je dejala Brecelj.

Izpostavila je še, da novela preiskovalnim komisijam omogoča, da brez predhodnega sodnega nadzora pridobivajo občutljive osebne podatke od bank, telekomunikacijskih operaterjev, policije, Fursa in drugih organov. Meni, da so parlamentarne preiskave pomembno orodje za ugotavljanje politične odgovornosti, zato morajo zanje veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. "Predlagana novela te varovalke odpravlja," je bila kritična.

V stranki SD so razpis zakonodajnega referenduma podprli, saj verjamejo, da morajo biti parlamentarne preiskave učinkovite, vendar tudi ustavno omejene "in ker verjamemo, da mora biti oblast nadzorovana," je poudarila poslanka Andreja Katič.

Parlamentarna preiskava je pomemben institut parlamentarnega nadzora, vendar pa ne sme postati orodje za pritisk na posameznika ali za širjenje političnega vpliva prek njegovih pravic, je opozorila.

"Če dopustimo, da politična večina že pod obstoječimi pravili postopke parlamentarnih preiskav uporablja za obstrukcijo, selektivno odločanje in ustvarjanje pritiska, potem ne ustvarjamo le slabega precedensa, ustvarjamo tveganje, da bodo parlamentarne preiskave postale sredstvo za zlorabo pravic posameznika namesto instrument nadzora oblasti," je izpostavila Katičeva.

Poslanec SDS Andrej Poglajen je dejal, da bo to referendum o korupciji. Opozicija se po njegovem mnenju boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu. Kot je dejal, "tisti, ki nasprotujejo temu zakonu, nasprotujejo tudi učinkovitemu preganjanju korupcije".

Poslanki Svobode in predsednici preiskovalne komisije DZ o sumih nezakonitega financiranja strank v prejšnjem mandata Tamari Vonta je Poglajen očital, da je brskala po računih vseh tistih, "ki so ji šli na živce", pri tem pa posegla v človekove pravice.

Vonta je odvrnila, da takšnih očitkov ne more jemati resno, jo pa veseli, da delo komisije, ki je končala svoje delo, Poglajna tako jezi.

V bran Vonti se je postavila tudi kolegica iz Svobode Lena Grgurevič, ki je dejala, da je komisija razkrivala korupcijo SDS in NSi, ki sta z madžarskim in javnim denarjem financirali svoja trobila, ki niso mediji.

Poslanka Levice Nataša Sukič je bila ogorčena nad Pogaljnovimi besedami in jih označila za klevete. Koaliciji je Sukič očitala, da želi z novelo prepovedati vsebinsko podvajanje parlamentarnih preiskav in onemogočiti preiskovanje afere Black Cube. Kot je poudarila, ima javnost pravico izvedeti odgovore, zakaj je pred državnozborskimi volitvami prišlo do vmešavanja izraelskih obveščevalcev in kdo je imel od tega politično korist. "Zato ste tudi dvakrat povozili dnevni red in ga niste izglasovali in mi ne moremo začeti preiskovati," je poudarila.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je opoziciji očital, da želijo s pobudo za referendum med drugim preprečiti preiskovanje Golobove vlade in Gen-I. Kot je dejal, je besedni izraz politična policija "samo in zgolj en lep besedni piar, ki ga uporabljajo za strašenje državljanov". Zatrdil je, da Golob ustvarja politično policijo "z depolitiziranjem policije po vzoru Udbe".

Poglajen je opoziciji očital, da komisije ne sprejemajo končnih poročil, ker poslovnik omogoča postopkovno oviranje. Napovedal je, da bodo jeseni predlagali spremembe poslovnika. Poudaril je, da novela govori samo o javnih funkcionarjih, ne pa tudi o navadnih državljanih.

Tudi poslanec Resnice Nedeljko Todorović je pobudnikom in opoziciji očital zavajanje, češ da nikjer v zakonu ne piše, da gre za politično policijo. Izpostavil pa je tudi, da skladno z novelo ne bodo preiskovali navadnih državljanov, ampak javne funkcionarje.

Podobno je izpostavila tudi poslanka Demokratov Mojca Žnidarič. Po njenem mnenju je pravilno, da so nadzorovani tisti, "ki upravljajo z našim denarjem in opravljajo javne funkcije".

Zakon sicer ne omejuje preiskovancev zgolj na funkcionarje, ampak določa, da so preiskovanci osebe, "na katere se parlamentarna preiskava nanaša v celoti ali deloma". Se pa lahko preiskava opravi v zadevah javnega pomena.

Žnidarič je tudi zavrnila očitke, da se z novelo odpravlja sodno varstvo. To po njenih besedah ne drži, se pa z novelo omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, tako "da se ne bo vsak, zoper katerega bo preiskovalna komisija uvedena, pritoževal na ustavno sodišče in s tem zavlačeval postopkov na komisiji".

Pobudo za referendum so sprožili Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so uspeli zbrati 44.619 podpisov volivcev.

Ob vložitvi podpisov je Juri v izjavi za medije pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave.

Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli.

Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.