Poročilo so pripravili v.d. dekana fakultete Dušan Zbašnik, nekdanji prodekan Egon Žižmond oz. t.i. projektna skupina IBS in strokovne službe. Senatorji so na podlagi poročil ugotovili, da ne morejo prevzeti odgovornosti za sporno ravnanje posameznikov. Hkrati so menili, da gre za večdimenzionalno vprašanje, ki ga je potrebno obravnavati v okviru delovno-disciplinskega, pravnega, akademskega, mednarodno-političnega in humanitarnega vidika.
Senat je od pristojnih organov fakultete zahteval, naj se v primeru kitajskih državljanov odgovornost individualizira, naj organi izvedejo ustrezne postopke za ugotovitev odgovornosti izključno po pravni poti ter naj zadevo znova preučijo in na podlagi dodatnih informacij zavzamejo stališča oz. pripravijo predloge. Senatorji so se tudi zavzeli, naj se posameznikom omogoči, da osebno izrazijo morebitno soodgovornost, ob tem pa so pristojnim republiškim organom predlagali, naj prevzamejo skrb za socialne probleme kitajskih državljanov in pridobijo potrebno dodatno dokumentacijo.
Preložena glavna obravnava
Na mariborskem okrožnem sodišču se je popoldne začela glavna obravnava v primeru tožbe, ki jo je 5. decembra lani peterica kitajskih državljanov vložila zoper Univerzo v Mariboru (UM), nekdanjega prodekana Ekonomsko-poslovne fakultete UM Egona Žižmonda ter Vita Bobka in Dušana Lesjaka, ki sta tako kot Žižmond profesorja na omenjeni fakulteti. Odvetniki vseh štirih toženih strank so dosegli preložitev obravnave, in sicer predvsem iz t.i. proceduralnih razlogov.
Pooblaščenec UM je tudi zahteval, naj se kitajskim državljanom, ki v Sloveniji nimajo stalnega bivališča in premoženja, še pred začetkom obravnave naloži plačilo varščine. Mariborski odvetnik Andrej Ketiš, ki zastopa peterico kitajskih študentov, ni uspel prepričati sodišča, da bi dve kitajski državljanki zaslišalo že danes ali vsaj izven obravnave. Kot je povedal Ketiš, obe namreč čakata na zaslišanje, da bi nato lahko odpotovali na študij v Veliko Britanijo. Sodišče naj bi naslednjo obravnavo razpisalo po pravnomočnosti sklepa o varščini.
Tožniki, ki so se leta 2000 na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti vpisali v študijski program mednarodno poslovanje oz. mednarodna poslovna šola, zahtevajo izplačilo odškodnine v skupni vrednosti približno 39 milijonov tolarjev, in sicer za stroške šolnine, prevoza, nastanitve in bivanja ter izgubljeno leto življenja oz. dve izgubljeni študijski leti. Za omenjeni študijski program naj bi se namreč kasneje izkazalo, da uradno sploh ne obstaja.
Ekonomsko-poslovna fakulteta UM ni samostojna pravna oseba in deluje v okviru UM, ki je pravna oseba in je lahko tožena stranka, je med drugim poudarjeno v tožbi, ki jo je peterica kitajskih državljanov vložila decembra lani. Ob tem tožniki - Liu Liang, Jia Jian Xu, Liu Jiao, Lingyang Meng in Wenlan He - dodajajo, da je UM večkrat izjavila, da študij mednarodno poslovanje uradno ne obstaja, zato iz previdnosti tožbo vlagajo tudi zoper Žižmonda, Bobka in Lesjaka. V kolikor bo UM plačilno obveznost priznala, so tožniki pripravljeni umakniti zahtevek zoper Žižmonda, Bobka in Lesjaka, v kolikor pa bo UM plačilno obveznost zanikala, tožniki napovedujejo, da bodo zoper omenjeno trojico z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete vložili kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivih dejanj, med drugim zlorabe položaja ali pravic, goljufije in ponarejanja listin.
Sicer pa je v.d. dekana Ekonomsko-poslovne fakultete UM Dušan Zbašnik že nekajkrat povedal, da je približno 20 kitajskih državljanov leto dni brez nostrificiranih srednješolskih spričeval obiskovalo pripravljalni letnik študijske smeri mednarodno poslovanje, ki ni bila nikoli uradno potrjena. Šolnino v vrednosti približno 8000 dolarjev naj bi kitajski državljani plačali neki kitajski agenciji, sicer domnevni partnerici mariborske ekonomsko-poslovne fakultete. Pri tem je po Zbašnikovih besedah približno 100.000 dolarjev šolnine ostalo na računu agencije oz. se je steklo neznano kam, vsekakor pa ne neposredno na račun fakultete.
Sodelovanje med mariborsko in graško univerzo
Rektor Univerze v Mariboru Ludvik Toplak in prorektorica Univerze v Gradcu Roberta Maierhofer sta podpisala sporazum o sodelovanju pri projektu Skupna predavalnica, kjer gre za izmenjavo študentov in profesorjev med različnimi fakultetami. V začetku bo financiranje petih projektov pokrila graška univerza. Od teh sta že prijavljena in odobrena projekt pravnih fakultet in projekt s področja filozofije, so sporočili z Univerze v Mariboru.
Projekt Skupna predavalnica poteka že od leta 1991, od leta 1998 pa poteka koordinacija v mednarodni pisarni. Od tega leta se je v okviru omenjenega projekta izmenjalo približno 100 študentov.