Nekatere dele države so že zajela neurja z močnim vetrom. Uprava za zaščito in reševanje tako že poroča o podrtih drevesih, s katerimi se spopadajo bovški, kobariški in ljubljanski gasilci, pestro je tudi v Ivančni Gorici.
V Spodnji Idriji so jih na pomoč poklicali zaradi odkrite strehe stanovanjske stavbe, ki jo je neurje razdejalo že pred dnevi.
V Tolminu so morali gasilci odstranjevati drevesa s cest, v Celju je pod podrtim drevesom ostalo ujeto vozilo. v Radencih je odkrilo streho.
V Kočevju je veter na ceste podrl kar nekaj dreves, gasilci pa so morali posredovati pri zapiranju vode zaradi poplave. V Brežicah je na streho padlo podrto drevo, močan veter pa je odkril hišo v Trebnjem.
Zaradi podrtega drevja je bila nekaj časa pri termoelektrarni zaprta glavna cesta Trbovlje-Hrastnik.
Na Goričkem so za nekaj ur ostali brez elektrike, hudo je bilo tudi v Gornji Radgoni.
Prometno-informacijski center je voznike pozival, naj se, zaradi slabih vremenskih razmer, ne ustavljajo pod nadvozi in v predorih, ker tako ogrožajo varnost sebe in drugih udeležencev v prometu. Vozite počasneje in previdno, so prosili vse, ki so popoldne in večer preživeli na cesti.
Meteorologi iz Agencije za okolje (Arso) sicer opozarjajo na povečano možnost krajevnih neurij. V drugi polovici noči na petek in v petek zjutraj namreč lahko predvsem v zahodni polovici Slovenije nastanejo krajevna neurja. "Pojavijo se lahko močne nevihte z nalivi, sunki vetra, udari strel in točo. Ob tem lahko narastejo manjše reke in hudourniki," so zapisali v opozorilu.
V petek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Padavine, deloma nevihte, bodo zajele zahodne in osrednje kraje ter se postopno širile proti vzhodu, kjer bo padavin malo. Proti večeru se bo prehodno delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 23 do 28, na vzhodu do 31 stopinj Celzija.
V soboto bo sprva oblačno s padavinami, več jih bo v južnih krajih. Osvežilo se bo, ponekod bo zapihal severni veter. Popoldne se bo od zahoda delno razjasnilo. V nedeljo bo večinoma sončno, ponekod bo še pihal severni veter.
Kljub nedavnemu deževju se suša nadaljuje
Konec zadnjega vročinskega vala je prinesel nekaj padavin, ki so namočile vrhnji sloj tal in za kratek čas omilile sušni stres. Na sušno prizadetih območjih je padlo razmeroma malo padavin, založenost tal z vodo pa se ni zadostno obnovila niti v površinskem sloju. Zaradi silovitosti nalivov je bil tudi precejšen površinski odtok padavinske vode.
Od vode, ki so jo tla uspela zadržati, so največ pridobile strniščne setve in travinje, navajajo na spletni strani Arso. Na sušno ogroženih območjih je kmetijska suša že povzročila nepopravljive posledice, kar pomeni izgubljen ali močno zmanjšan pridelek koruze, travinja, močno so prizadete tudi oljke sadno drevje in tudi vinska trta.
Na Primorskem je zaradi hude suše negotova tudi priprava na vzgojo in sajenje zelenjadnic za jesensko-zimsko obdobje. Stanje vegetacijske vodne bilance pa se je le malo spremenilo in na ogroženih območjih še vedno označuje večinoma hude, celo ekstremno sušne razmere. "Ob koncu tedna ne pričakujemo veliko padavin, zato se stanje ne bo bistveno spremenilo," napovedujejo na Arsu.
Trend nihanja gladin podzemne vode glede na pretekli teden v večini vodonosnikov ostaja nespremenjen. V večjem delu države se količinsko stanje podzemnih voda zmanjšuje. Zaradi večmesečnega primanjkljaja padavin so zelo nizkim vodnim razmeram najbolj izpostavljeni vodonosniki vzhodne Slovenije s poudarkom na plitvih medzrnskih vodonosnikih; v vodonosniku Čateškega polja so najnižje vodne gladine v dolgoletnem obdobju meritev, navajajo.
Zelo nizke gladine so tudi v ostalih medzrnskih vodonosnikih Krško-brežiške kotline, v pretežnem delu vodonosnikov Dravske kotline in v delih Murske kotline. Kraški izviri jugovzhodne Slovenije imajo zelo nizke izdatnosti, ne dosegajo pa še ekstremno nizkih vrednosti. Tudi v prihodnjem tednu na sušno najbolj obremenjenih območjih še ne pričakujejo bistvenega izboljšanja vodnih razmer.
Večina rek v Sloveniji je od nedelje do ponedeljka nekoliko narasla, kljub temu pa so pretoki rek po Sloveniji še vedno mali. Le Mura ima zaradi obilnejših padavin v Avstriji velik pretok, ki pa se počasi zmanjšuje. Številni vodotoki v južni, vzhodni, jugozahodni in deloma osrednji Sloveniji imajo za poletje značilno sušno vodnatost. Najmanj vodnate oziroma ponekod suhe so manjše reke v Prekmurju, na Obali in na Vipavskem.
Padavine ob koncu tedna ne bodo bistveno vplivale niti na dolgoročno vodnatost rek po Sloveniji, še napovedujejo na agenciji.
Vreme bo vplivalo na počutje, spanje in bolezenske znake
Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje bo moteno. Priporočajo dosledno upoštevanje morebitnih prepisanih diet in odmerkov zdravil ter večjo previdnost. Po nižinah bo sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev. Takrat se izogibajte večjim telesnim obremenitvam, uživajte lahko hrano in dovolj tekočine.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.