V začetku junija je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS objavil razpis za dodelitev Zoisovih štipendij. Te so namenjene dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti.
Po trenutno veljavni zakonodaji bodo merila za pridobitev Zoisove štipendije veljala tudi prihodnje leto, torej za pridobitev štipendije za šolsko leto 2021/2022.
A epidemija koronavirusa je posegla tudi na področje pridobivanja omenjenih štipendij. Kot so zapisali v štipendijskem skladu, zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 prinaša pomembne spremembe pri uveljavljanju izjemnih dosežkov. "Vlagatelji bodo lahko ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 uveljavljali izjemni dosežek, ki so ga dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2017/2018 in v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 (57. člen zakona)," so zapisali.
Tukaj pa nastane težava, opozarja bralka, ki je prepričana, da želi vlada zaradi nepredvidenega trošenja denarja za več kot polovico zmanjšati število Zoisovih štipendistov. Kot pojasnjuje, je do sedaj veljalo, da kot izjemni dosežek šteje zlato ali srebrno priznanje na državnem ali mednarodnem tekmovanju iz znanja ali umetnosti zadnjih dveh let (8. in 9. razred npr.). "Točno zato je večina tekmovanj (pravzaprav vsa razen treh) organiziranih tako, da otroci do vključno 7. razreda tekmujejo le na šolskem in regijskem tekmovanju (na državnem pa ne), v 8. in 9. razredu (ker ti dve leti štejeta za pridobitev štipendije) pa je organizirano tekmovanje tudi na državni ravni (in le tovrstna priznanja štejejo kot izjemni dosežek, poleg mednarodnih tekmovanj)," pojasnjuje. Zaradi koronavirusa je letos nekaj tekmovanj odpadlo, veliko pa se jih je, kot poudarja bralka, zelo na hitro tudi izvedlo.
A z interventnim zakonom so pristojni zagotovili, da se letošnjim devetošolcem, ki bodo jeseni vstopili v srednje šole in bi prvič lahko zaprosili za Zoisovo štipendijo, noben izjemni dosežek iz leta 2019/2020 ne bo štel kot izjemni dosežek. Slednjega lahko uveljavljajo le iz let 2017/2018 in 2018/2019. "Pri čemer so seveda "pozabili", da so ti otroci v letu 2017/2018 bili sedmošolci in zanje državnih tekmovanj sploh ni bilo organiziranih," pojasnjuje bralka in dodaja, da noben otrok ni mogel zadostiti pogojem za izjemni dosežek.
Bralka je zato prepričana, da so bodoči prejemniki Zoisovih štipendij v primerjavi s preteklimi generacijami grobo diskriminirani - "in vsa letošnja prizadevanja za državna priznanja tistih, ki so jih dejansko letos v najbolj nemogočih pogojih pridobili, popolnoma izničena!" "Letošnji dosežki so vredni nič tudi zato, ker jih ne bodo mogli "uveljavljati" niti naslednje leto, ker bodo takrat že na drugi stopnji šolanja (srednja šola), ko dosežki nižjestopenjskega šolanja ne štejejo več," še dodaja.
Za odgovore smo zaprosili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, od koder so nam sporočili, da Zakon o štipendiranju izjemne dosežke določa v 24. členu. "Za izjemne dosežke se štejejo najvišja mesta ter prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev." Kot so pojasnili, lahko vlagatelj za pridobitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja uveljavlja izjemni dosežek iz zadnjih dveh šolskih let s predhodne ravni izobraževanja.
Ker pa, glede na podatke ministrstva za izobraževanje, kar 43 od 68 tekmovanj na državni ravni ne bo zaključenih, se izjemni dosežki iz tega šolskega leta, zaradi načela enake obravnave različnih skupin vlagateljev, ne morejo upoštevati, saj bi v nasprotnem primeru v neenakopraven položaj postavili tiste, ki se niso imeli možnosti udeležiti državnega tekmovanja in s tem pridobiti izjemnega dosežka v šolskem letu 2019/2020, ki bi ga potencialno lahko uveljavljali za pridobitev Zoisove štipendije.
"Vlada RS se je zato odločila, da vlagatelj vloge za dodelitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2017/2018 in v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019, vlagatelj vloge za dodelitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 pa uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021," so pojasnili na ministrstvu za delo.
Glede navedb, da se državna tekmovanja za sedmošolce sploh ne izvajajo, na ministrstvu pojasnjujejo, da je v 7. razredu organiziranih veliko tekmovanj, ki se štejejo kot izjemni dosežek, da pa so določena tekmovanja, kot npr. tekmovanje iz fizike, res organizirana le v 8. in 9. razredu. Pri tem dodajajo, da se tekmovanja na določenih področjih, kot npr. tehnika in tehnologija, nikoli ne izvajajo. Kot so še pojasnili, se vsa državna tekmovanja organizirajo tako v 8. kot tudi 9. razredu osnovne šole in učenci 9. razreda, ki letos izjemnega dosežka na določenem področju niso mogli doseči, so se tega tekmovanja lahko udeležili že v 8. razredu.
Je pa Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije predvidel izjemo tudi za vlagatelje vlog za dodelitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na isti ravni izobraževanja – dijaki in študentje od 2. letnika izobraževalnega programa, in sicer lahko vlagatelj vloge za dodelitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v šolskem letu 2020/2021 uveljavlja za izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer lahko znova uveljavlja izjemni dosežek, ki bi ga lahko uveljavljal oziroma ki ga je uveljavljal v šolskem letu 2019/2020. Tem vlagateljem je tako dana možnost ponovnega uveljavljanja izjemnih dosežkov.
Na ministrstvu sicer poudarjajo, da je "osrednji namen tekmovanj za učence/dijake spodbujanje zanimanja za poglobljeno spoznavanje in širjenje znanja iz predmetov, kjer se tekmovanje organizira, spodbujanje nadarjenih učencev/dijakov, ki imajo še poseben interes za posamezno tekmovalno področje, uvajanje učencev/dijakov v samostojno in sodelovalno poglabljanje znanja dodatnih primarnih in sekundarnih virov ter literature s področja izbrane tekmovalne teme ter omogočanje učencem/dijakom primerjanje lastnega znanja in rezultatov z drugimi udeleženci tekmovanja".
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.