En pravnik za 1023 pritožb, prosilci pa ostajajo brez štipendij

Nadarjeni dijaki in študentje imajo pravico zaprositi za Zoisovo štipendijo, ki jim je v pomoč med šolanjem in spodbuda za razvijanje svojih talentov. Mnogi med temi dijaki in študenti so posegli po najvišjih mestih na številnih mednarodnih tekmovanjih in s tem poskrbeli za ugled Slovenije tudi v tujini. In s Zoisovo štipendijo za nadarjene jim država vsaj del njihovega truda povrne.

V naše uredništvo je pisala mama dijakinje, ki je v minulem šolskem letu zaprosila za Zoisovo štipendijo. Konec novembra lani je dijakinja vlogo dopolnila s potrdilom o prvem mestu na mednarodnem literarnem tekmovanju Mlada Vilenica, a odgovora na vlogo tudi po osmih mesecih od dopolnitve še ni prejela. S potrdilom o prvem mestu na mednarodnem tekmovanju bi morala biti upravičena do štipendije, pravi mama dijakinje, ki še vedno čaka na odgovor na vlogo za štipendijo. "Gre pa pravzaprav samo za dopolnitev vloge za Zoisovo štipendijo, torej za potrdilo o prvem mestu oziroma nagradi Mlade Vilenice, kjer je hčerka zmagala, in komisija tega niti upoštevati ni znala, zato smo morali pridobiti še eno ustrezno potrdilo," pravi naša bralka, ki se sprašuje, ali je to način, kako nagrajevati mlade talente, ki predstavljajo in zastopajo Slovenijo tudi v tujini.

In zakaj takšne zamude?

Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so sporočili, da je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije v šolskem letu 2012/13 prejel skupaj 15.975 vlog za pridobitev oziroma ohranitev Zoisove štipendije, štipendijo pa je skupno dodelil 10.534 vlagateljem. Število pritožb je izredno veliko, saj je sklad prejel skupno kar 1138 pritožb. Od tega jih je bilo na prvi stopnji, torej pri skladu, rešenih skupno le 115, in sicer 16 zavrženih kot prepoznih ter 99 ugodenih. Preostalih 1023 pritožb je sklad posredoval v reševanje organu druge stopnje, torej ministrstvu za delo, saj so bile po mnenju sklada neupravičene. A tam se zadeve ustavijo, saj na ministrstvu na področju drugostopenjskega odločanja na področju štipendij dela samo en pravnik, ki pritožbe rešuje glede na vrstni red dospelosti. Da je za zamudo pri reševanju vloge kriva kadrovska podhranjenost ministrstva, je naši bralki pojasnila tudi podsekretarka na ministrstvu, kjer pojasnjujejo, da se kar 80 odstotkov pritožb nanaša na upravičenost dodatka za bivanje, kar pomeni, da pritožniki prejemajo Zoisovo štipendijo in se pritožujejo zaradi upravičenosti do dodatka. Le slaba petina naj bi se pritožila zaradi zavrnitve štipendije. "Za izdajo odločbe je potrebnih 10 minut dela in dobre volje," pravi naša bralka in dodaja: "Država ima dvomesečni rok, in tudi če ga ne spoštuje, se ne zgodi pač nič."

Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da bo vlagateljica dobila vse zneske štipendije za nazaj za obdobje, za katero vlaga vlogo, če bo njena vloga pozitivno rešena. A to je slaba tolažba za dijakinjo, ki bi si lahko s štipendijo, do katere je upravičena, med minulim šolskim letom omogočila kakšno dodatno izobraževanje.