Sindikati zbrali 47.223 podpisov v podporo razpisu referenduma

V treh delovnih dneh in pol so zbrali 47.223 podpisov, je v izjavi pred poslopjem DZ povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

"Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo, a jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države," je poudaril Štrukelj.

Dodal je, da niti pritiski, oviranje in celo prepovedi zbiranja podpisov na delovnih mestih ljudi niso odvrnili od tega, da bi povedali, kaj si mislijo o zakonu.

Pobuda za razpis referenduma po njegovih besedah ni bila njihova prva izbira, ampak odgovor na zavrnjen dialog in na vsebino zakona, ki je zanje nesprejemljiva.

Štrukelj je ocenil, da se je v teh nekaj dneh zbiranja podpisov med sindikati in nevladnimi organizacijami spontano oblikovalo zavezništvo, ki ga je po njihovi presoji treba ohraniti. "Lahko bi ga poimenovali zavezništvo za socialno državo, zavezništvo za zaščito pravic delavk in delavcev ter za varna delovna razmerja, zavezništvo za univerzalno dostopno javno zdravstvo in kakovostno javno šolstvo, zavezništvo za varno starost, zavezništvo za pravično razporeditev bremen med prebivalstvom z upoštevanjem načela solidarnosti, da tisti, ki ima več, tudi več prispeva za skupno dobro," je dejal.

"Referendum je pravica ljudstva, da se neposredno opredeli do izbire o prihodnosti, ki je položena v ta zakon. Naj ljudje povedo, ali podpirajo usmeritev, ki temelji na socialni državi in na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ali pa želijo v smer neoliberalne ekonomije in ideologije, kjer je dobiček edino merilo uspeha, solidarnost med ljudmi pa pridobi negativen prizvok," je med drugim povedal Štrukelj.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je poudaril, da v Sloveniji ni izrednih razmer, kljub temu pa je DZ interventni zakon obravnaval na izrednih sejah. "V Sloveniji si želimo socialno in pravično državo, ki temelji na solidarnosti. To je tisto, kar zahteva teh 47.223 podpisov," je dejal.

Zbrane podpise je označil kot "odgovornost poslank in poslancev, ki želijo razkroj socialne države". "Zato jim na tem mestu zelo jasno sporočam, naj ne odločajo o ljudeh brez ljudi," je dodal.

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška podpisi niso samo prvi korak k referendumu, temveč tudi prvi korak k demokratični javni razpravi in odločanju o "interventnem zakonu za razkroj države". "Gre za postopek, ki ga predlagatelji tega zakona sistematično zatirajo," je dejal.

Izpostavil je, da so bili med zbiranjem podpisov deležni številnih ovir in prepovedi, diskreditacij ter žaljivega in sovražnega govora. Prepričan je, da ne glede na vse za socialni dialog še ni prepozno. Ob tem je državne svetnike, ki imajo danes na dnevnem redu odločanje o predlogu veta na zakon, pozval, naj tega tudi sprejmejo.

Pomen takšnega števila zbranih podpisov sta izpostavila tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar in predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Kot je dejal slednji, sindikati in civilna družba preprosto morajo braniti pridobljene pravice, ki so si jih izborili predniki. "Zato na tem mestu zelo jasno povem, da vam ne bo uspelo. Kakršno koli zatiranje socialnega dialoga je enostavno samo strah pred golo resnico," je dejal.

Predstavnica civilne iniciative Glas ljudstva Katarina Rotar je poudarila, da gre za škodljiv zakon, ki bo povzročil razkroj države na več ravneh. "Odločanja o tako škodljivem zakonu ne moremo prepustiti samo peščici od oblasti pijanih posameznikov v parlamentu, o tem mora odločati ljudstvo," je dejala.

DZ bo moral po vložitvi odločiti o začetku 35-dnevnega roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. DZ sicer lahko, če tako meni, sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma. Za takšno odločitev je pomembno predvsem določilo iz drugega odstavka 90. člena ustave, ki določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve.

 Štrukelj je potrdil, da se bodo sindikati, če bodo poslanci sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma, zagotovo obrnili na ustavno sodišče.

V Pravni mreži za varstvo demokracije so medtem ocenili, da bi Ustavno sodišče v morebitni presoji sklepa DZ o nedopustnosti razpisa referenduma o interventnem zakonu odločilo, da je referendum dopusten. 

Kot so spomnili v nevladni organizaciji, interventni zakon poleg določb z več drugih pravnih področij vključuje tudi določbe o ureditvi davkov in drugih obveznih dajatev, po ustavi pa zakonodajnega referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ni dopustno razpisati.

Posebej so izpostavili problematičnost uporabe t. i. omnibus zakonodajne tehnike v primerih, ko zakon poleg drugih vsebin vključuje materijo, ki je po ustavi izvzeta iz referendumskega odločanja, hkrati pa ureja tudi druga področja, glede katerih je referendum načeloma dopusten.

Tudi slovenska ustavnopravna teorija s področja pravice do referenduma prav pri prepovedi referenduma o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah opozarja na kompleksnost tega vprašanja, zlasti pa tudi na možnost zlorab s strani zakonodajalca, so navedli.

Med drugim so izpostavili navedbo profesorja z ljubljanske pravne fakultete Igorja Kaučiča, da "referendum o zakonih, ki celovito urejajo posamezno področje, vsebujejo pa tudi določbo o posamezni obvezni dajatvi, praviloma ne bo prepovedan".

Izpostavili so tudi navedbo profesorice s te fakultete Brune Žuber glede t. i. davčnih zakonov. Navedla je, da je bil "namen določitve te referendumske omejitve v preprečitvi odložitve sprejetja teh zakonov oziroma v preprečitvi njihove zavrnitve na referendumu, saj bi bila v nasprotnem primeru neposredno ogrožena finančna stabilnost države, onemogočeno stabilno izvrševanje financiranja državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja ter s tem izvrševanje državnih funkcij".

Upoštevajoč navedeno bo moral DZ po mnenju Pravne mreže za varstvo demokracije pri odločanju o dopustnosti referenduma upoštevati vse relevantne vidike, ki jih izpostavlja stroka. "Pri tem velja posebej izpostaviti, da bi glede na ukrepe iz interventnega zakona, ki naj bi brez kompenzacijskih ukrepov po oceni fiskalnega sveta proračunski primanjkljaj dodatno strukturno povečali za okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot eno odstotno točko bruto domačega proizvoda letno, težko trdili, da bi pobudniki oziroma državljani na referendumu o tem zakonu ogrožali stabilnosti javnih financ," so zapisali.

Danes je potekala tudi izredna seja državnega sveta o predlogu odložilnega veta na interventni zakon, ki ga je vložila interesna skupina delojemalcev.

 V skupini so predlagateljem očitali hitenje, izločitev zainteresirane javnosti iz obravnave, izigravanje pravice do referenduma, vsebinsko pa povzročanje škode ljudem in državi.

Državni svet na glasovanju veta ni podprl. 

Interventni zakon so sicer pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. Predpis v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.