Manj denarja za veterinarsko upravo pomeni manj varnosti in večje tveganje za potrošnike. V čem konkretno bo varnost potrošnikov ogrožena?
Z zmanjšanjem naborom elementov, ki jih preiskujemo, seveda tudi z znižanim številom vzorcem, ki jih lahko z razpoložljivimi sredstvi opravimo, dejansko lahko pride do tega, da določeni elementi, ki jih načeloma bi morali s sistemom, ki ga imamo, ugotoviti, spolzijo skozi sito in tako pridejo lahko do potrošnika oziroma ne zaznamo alarma tisti trenutek, ko bi ga dejansko s sistemom, ki je predpisan, morali, da bi lahko pravočasno ukrepali. To poenostavljeno pomeni, da se lahko težave, kot so se v letošnjem letu pojavljale s kloramfenikolom pojavijo s katero drugo prepovedano substanco in s sistemom ne bomo znali pravi trenutek tega ugotoviti.
Koliko denarja pa bi sploh potrebovali za normalno delovanje?
Pri normalnem delovanju moramo vedeti, da moramo ugotoviti, ali imamo sistem financiranja, ki zadošča ali se seveda financiramo samo in izključno iz proračuna. S spremenjenim sistemom financiranja delovanje veterinarske službe, kjer bi se del obremenitev prenesel na neposrednega proizvajalca, bi seveda lahko s sredstvi, ki so ta trenutek odobrena, prišli ob dejstvo, da dobimo tudi manjkajoča sredstva iz lanskega leta skozi, v kolikor pa se sistem financiranja drastično ne spremeni in se določena sredstva ne naložijo proizvajalcem, seveda sredstva ne zadoščajo. Ob nespremenjenem sistemu financiranja potrebujemo dodatno okoli 2,5 milijarde tolarjev, se pravi za letošnje leto dodatno milijardo in pol, ter milijardo dolga iz lanskega leta, ki so nastale ob dejavnostih, ki smo jih opravljali.
Evropski inšpektorji so bili ob zadnjih obiskih precej kritični do sistema veterinarskega nadzora v Sloveniji. Ali bo sploh možno uresničiti njihove zahteve?
Ne bi rekel, da so bili kritični, pač pa so iz leta 1999 do leta 2000 opazili izjemen napredek v državi, seveda tudi izboljšanje stanja. Vsaka inšpekcija ima ugotovitve in ugotovitve so tudi pomanjkljivosti. Ena izmed teh je bila, da republika Slovenija še ni ustrezno usposobila mejnih prehodov, kar je seveda rak rana, ki se vleče že nekaj let, da določeni standardi in predpisi, za katere so posamezniki trdili, da so absolutno preostri, le niso in jih je potrebno ustrezno tudi spremeniti in da moramo povečati število preiskovanih vzorcev in tudi sam sistem načina vzorčenja, da bomo lahko zagotavljali tiste elemente, ki jih Evropa od nas tudi pričakuje. Nekatere od njih bomo lahko v letošnjem letu uredili, nekatere pa na žalost ne bomo mogli. Ob zmanjšanih sredstvih oziroma nespremenjenemu sistemu financiranja pa bomo zabredli slej kot prej v težave.
