Zorčič ne bo sklical parlamentarne seje o domnevni neustavnosti stranke Levica

Iz mnenja parlamentarnih pravnikov izhaja, "da vsebinski pogoj za presojo dopustnosti vložene zahteve ni izpolnjen, saj ustavna, zakonska in poslovniška ureditev Državnemu zboru preprečujejo, da bi vrednostno ocenjeval ustavnost programskih dokumentov in ravnanj politične stranke ter se o njih izrekal, drugim organom pa priporočal, naj nad njenim delovanjem opravljajo okrepljen nadzor, jo obravnavajo, spremljajo ali preprečujejo ravnanja, ki bi jih ocenili kot poskus rušenja parlamentarne ureditve in ustavnega reda," je pojasnil Zorčič. Zahtevane izredne seje DZ tako ne bo sklical.

V SDS presenečeni nad Zorčičevo odločitvijo glede seje DZ o programu Levice

Zahtevo za sta v začetku meseca vložili SDS in NSi, ki menita, da sta stranka Levica in njen program radikalno naklonjeni ideji novodobnega socializma. Zorčič je na novinarski konferenci dejal, da je bilo iz zahteve razvidno tudi to, da so želeli, da DZ vladi predlaga nadzor in spremljanje parlamentarnih strank, kar je označil za "absurd brez primere". 

V SDS so nad odločitvijo predsednika DZ presenečeni. Kot je v izjavi za medije v DZ izpostavil vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, so bili vlagatelji po dosedanji praksi pri obravnavi podobnih dokumentov na podlagi mnenja ZPS pozvani, da svojo zahtevo dopolnijo oz. spremenijo.

"Občutek imamo, da nas želi utišati in da v državnem zboru ne želijo razprave o tem. Mi pa menimo, da je vse, kar je javno objavljeno in kar se najde na spletu, vseeno tema, ki se v državnem zboru lahko obravnava," je dejal Krivec. Ne spomni se, da bi predsednik DZ že kdaj zaustavil tako pobudo, ki je "legitimna, ki se ne ukvarja z nekimi insinuacijami, ampak povzema dokumente in dejstva, ki so javno objavljeni".

Na vprašanje, ali je Zorčičeva odločitev pomeni dodaten argument za njegovo razrešitev, je Krivec dejal, da ne. Dodal pa je to, da je to neka neobičajna praksa, ki si je ne želijo, saj je ravno parlament prostor, v katerem se izmenjujejo mnenja in stališča. Kot je še izpostavil, ne posegajo v pravice stranke Levica, ampak se odzivajo na posamezne dele njihovega statuta in na javno objavljene izjave. Po njegovi oceni tudi ne gre za nobeno kršenje ustavnih razmejitev.

Kakšni bodo njihovi nadaljnji koraki, se bodo v SDS še odločili, ko se z mnenjem ZPS seznanijo vsi poslanci in njihova pravna služba.

V opozicijskih vrstah zadovoljni

V Levici pa so odločitev Zorčiča, da seje DZ glede njihovega programa ne bo sklical, pričakovali. "Pozdravljamo mnenje zakonodajno-pravne službe, ki je potrdila tisto, kar smo izpostavili v Levici že prejšnji teden, se pravi da je SDS skupaj s satelitom NSi tista, ki s takšnimi dejanji ogroža same temelje parlamentarne demokracije," je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec.

Da bi bil sklic seje v nasprotju z ustavo in osnovnimi temelji parlamentarne demokracije, je po njegovih besedah mogoče razbrati tudi v mnenju ZPS. Zahtevo v Levici sicer vidijo predvsem kot "poskus dvigovanja dimnih zaves, medtem ko SDS lomasti po državi in si podreja institucije".

Zorčičevo odločitev so pozdravili tudi v delu opozicije. Po besedah poslanca SD Matjaža Nemca je bilo bolj kot odločitev predsednika DZ pričakovano predvsem mnenje ZPS. "Seveda ni poslovniške, zakonske, ustavne podlage za tisto, kar so si v koalicijski stranki dovolili," je dejal in dodal, da DZ ni podij, na katerem bi podajali sodbo o primernosti političnih tekmecev. Ob tem obžaluje, da pri razgradnji institutov, ki so jih v Sloveniji gradili zadnjih 30 let, sodeluje tudi NSi.

Poslanka LMŠ Jerca Korče je spomnila na stališče LMŠ, da je zgolj ustavno sodišče tisto, ki lahko presoja, ali je program oz. delovanje politične strank protiustavno. Temu je prikimala tudi pravna stroka znotraj DZ in predsedniku DZ po njenih besedah ni preostalo nič drugega, kot da spoštuje pravno normo, pravno državo in da takšne seje ne skliče.

SDS in NSi sta z željo po sklicu nakazali na to, da bi bilo treba prepovedati opozicijo, je še ocenila Korčetova. "Začeli so z eno stranko, ampak to ni vprašanje Levice. Ob takšnih dejanjih se moramo vsi vsak dan vprašati, kdo bo naslednji na tapeti," je dejala.

Zorčičevo odločitev pozdravljajo tudi v SAB in ocenjujejo, da je ZPS odlično povzela razloge, zakaj vsebinski pogoj za presojo dopustnosti vložene zahteve ni izpolnjen. Vodja poslancev SAB Maša Kociper je v izjavi izpostavila spornost z vidika pristojnosti DZ, pa tudi predlogov sklepov. Predlagatelji so po njenih besedah namreč predlagali, da bi izvršilna veja oblasti nadzorovala eno od opozicijskih strank in se vrednostno opredeljevala do tega, ali je stranka deluje protiustavno ali ne.

Po njenih oceni bi bilo nedopustno, da bi s sklicem take seje in vrednostnim ocenjevanjem primernosti strankinega programa prekršili načela delitve oblasti. "Če se volivci ne bodo strinjali s programom stranke, bodo to izkazali s tem, da take stranke ne bodo volili. Ne more pa tega početi vlada," je še dejala Kociprova.