Zorčič: V stiski nismo samo kot država, temveč tudi kot družba

Kot je v slavnostnem nagovoru spomnil Igor Zorčič, se je 95 odstotkov volivcev na plebiscitu odločilo za samostojno pot Slovenije, kar se ne bi zgodilo, "če naš narod ne bi imel utemeljenih zgodovinskih, ekonomskih in idejnih argumentov za ta pogumni korak". A ta zgodovinski korak po Zorčičevih besedah ni bil brez posledic, saj je morala Slovenija svojo vztrajnost, narodno zavest in trdno voljo znova dokazovati v osamosvojitveni vojni, v kateri so nekateri rojaki za Slovenijo dali tudi svoja življenja.

Kljub temu pa po Zorčičevih besedah danes težko gremo mimo premisleka, ali smo na pravi poti. Kot je poudaril, se že skoraj dve leti borimo z epidemijo covida-19 in njenimi posledicami, nekateri pa te razmere "izkoriščajo za obračunavanje, obtoževanje in nabiranje političnih točk". "In težko gremo mimo tega, da se ob 30-letnici ustave še vedno ne zavedamo teže odgovornosti, ki jo z ustavnimi odločbami pred nas postavlja ustavno sodišče," je izpostavil Zorčič. Ukrepanje z odloki, ki so spoznani za neustavne, nezmožnost implementacije ustavnih odločb, verbalno obračunavanje nosilcev političnih funkcij s sodišči, politično rovarjenje po tožilskih vrstah in posegi v Slovensko tiskovno agencijo po njegovem prepričanju namreč kažejo "vse kaj drugega kot spoštovanje naše ustave in države".

"V stiski nismo samo kot država, temveč tudi kot družba," ugotavlja Zorčič. Izzivi današnjega časa tako po njegovih besedah zahtevajo enovite odgovore, ne pa ustvarjanje delitev ter izkoriščanje priložnosti za politično podrejanje državnih institucij in javnih medijev. "Razdeljeni po dolgem in počez smo v resnici šibki kot še nikoli," je prepričan.

Ob tem je opozoril, da smo družbeno soglasje po vseh korakih, ki so privedli do ustanovitve Slovenije, pustili "nekje zadaj", a ga moramo znova poiskati. Zato moramo, če želimo iz danih družbenih razmer stopiti kot zmagovalci, spet povleči pogumne poteze. Pri tem pa je večina bremena na politikih, je prepričan Zorčič. Hkrati ocenjuje, da imamo znova zgodovinske, ekonomske in idejne argumente za pogumne korake, na obzorju pa je boljši jutri.

Državni zbor bo 30 let praznoval prihodnje leto, ko čakajo Slovenijo državnozborske volitve, zato je Zorčič prepričan, da se morajo izvoljeni predstavniki in predstavnice državljanov vprašati, ali vedno delujejo na ravni zavez, ki jih prednje postavlja izvolitev v najvišje zakonodajno telo v državi. Po njegovih besedah so namreč generacije imele zgodovinsko srečo in pogum, da so lahko odločale o samostojnosti, a zdaj je na potezi nova generacija. Zaobljuba politike, da bo gradila, ne razdirala, ter iskala skupne točke, ne pregrade, pa je ob tem nujna.

Slavnostne seje DZ so se danes udeležili tudi predsedniki republike, vlade in državnega sveta, člani ministrskega zbora in predstavniki diplomatskega zbora, sodne veje oblasti ter širšega političnega, družbenega in verskega življenja.

Janša v slavnostnem govoru izpostavil pomen enotnosti in inovativnosti Slovencev

Kot je poudaril Janez Janša, so pred nami praznični dnevi, a se kljub temu zdi, kot da smo sredi izjemne krize, ki ne omogoča praznovanja, ampak nič drugega kot tekanje v krogu, brez izhoda in rešitev. Zato se moramo po njegovih besedah ob tem vprašati, ali smo po treh desetletjih samostojnega življenja res postali zakotna dolina solz, konflikta in prepira, ali pa je to več ali manj od površnih oblikovalcev javnega mnenja vsiljena samopodoba, ki izkorišča zakoreninjene vzorce manjvrednosti, ki so nam jih kot narodu vsiljevali iz različnih prestolnic večnacionalnih držav, v katerih smo Slovenci bivali v preteklih stoletjih.

Po Janševih besedah smo pred 30 leti verjeli, da je bilo z "lažno drugorazrednostjo Slovencev dokončno opravljeno", a se moramo žal še vedno spopadati z njo, kot da smo pozabili temeljno sporočilo plebiscita: "če želimo, da nas priznajo drugi, se moramo najprej priznati sami".

Ob vsem tem se po njegovih besedah postavlja vprašanje, ali nas danes tudi drugi vidijo kot kup nesreče in dolino solz. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se namreč spominjamo časa, ko smo si edinokrat v zgodovini kot narod na plebiscitu sodbo napisali sami, kar smo storili enotno, na najbolj demokratičen način, ki je možen. To odločitev smo uspešno uveljavili vsemu navkljub, slovenska osamosvojitev pa je bila inovacija, nekaj posebnega, je prepričan Janša.

Noben drug narod se namreč ni osamosvojil, ubranil pred agresijo in postavil na lastne noge na povsem enak način kot Slovenci. "Naša osamosvojitev s plebiscitom kot osrednjim političnim dejanjem in uspešno obrambo nove države je bila samosvoja, posebna, nikoli prej izvedena na podoben način," je izpostavil Janša. Bila pa je tudi veliko presenečenje, še posebej v njeni končni izvedbi in zato uspešna kljub izjemno neugodnemu razmerju sil, je prepričan.

Danes Slovenija po Janševih besedah ustvari več kot katerakoli država, ki je nastala na ozemlju bivše SFRJ, pri čemer so nekatere mnogo večje. Med drugim je izpostavil številne lestvice, kjer je Slovenija na vodilnih mestih, slovenske inovacije in tiste, pri katerih so Slovenci sodelovali. "Kljub vsem tem dobrim kazalcem pa se Slovenci ne počutimo povsem svobodne, nismo niti med najbolj srečnimi in zadovoljnimi," je dejal. Smo pa na lestvici zadovoljstva v zadnjem letu napredovali za sedem mest.

Po njegovih besedah je pred nami čas, ko se bo odločilo, ali je človeštvo najprej sposobno stopiti skupaj pri ohranitvi življenjskih pogojev našega čudovitega planeta, izkoreniniti lakoto, združiti znanje in se nato usmeriti k zvezdam. "Pravzaprav je trenutno to edini res prepoznavni možni skupni cilj človeštva v predvidljivi prihodnosti. Skupni cilj, ki lahko, ni pa nujno, ob vseh obstoječih razlikah, združi človeško raso v skupnem hotenju za skupno dobro. Zelo verjetno je to edina alternativa novim radikalnim delitvam v svetu, vseobsežnemu hibridnemu vojskovanju, oboroževalni tekmi v vesolju in ponovni otipljivi grožnji jedrskega spopada," meni.

Janša je poudaril, da je ena najvišjih prioritet tako Slovenije kot Evrope demografija. "Več veselja do življenja in več otrok. Brez Slovencev, slovenskega jezika in slovenske kulture nekakšna država sicer lahko obstaja, vendar to ni Slovenija. Zato nikoli ne pozabimo, da smo se na plebiscitu odločali za samostojno Slovenijo," je dejal.

"Zato velja ponoviti za Francem Jezo in Aleksandrom Solženicinom: Ponovno se dvignimo na nivo časa. Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne zgolj izjemne, ampak res velike ljudi. Zato poiščite junaka svobode v svojem srcu. Poiščite ga v svoji duši. Poiščite ga v globinah svoje dežele. In kot po čudežu lahko nekaj izjemnega spet vznikne v slehernemu med nami - kot cvetje spomladi, čeprav se sredi zime včasih zdi, da je pod snegom vse mrtvo - in odigra odločilno vlogo," je zaključil Janša. Državljanom je zaželel blagoslovljen božič in ponosno praznovanje spomina na naše najbolj pogumne, usodne in dobre odločitve.