Ena od zakonskih pravic, ki jo imajo potrošniki pri spletnih nakupih oziroma t. i. pogodbah, sklenjenih na daljavo, je pravica do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga. Gre torej za primere, ko ne odstopi od pogodbe, ker ima blago napako ali ne deluje pravilno, temveč ker si je glede nakupa premislil iz drugih razlogov. "O odstopu morate obvestiti prodajalca najpozneje v roku 14 dni od izročitve blaga (ali kadarkoli pred izročitvijo), razloga za odstop pa vam ni treba navesti," je sporočil Matjaž Jakin iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
Potrošnikom svetuje, naj obvestilo o odstopu vedno podajo pisno, izdelke pa pošljejo nazaj v 14 dneh po tem, ko so prodajalca obvestili o odstopu. Ta mora kupnino vrniti najpozneje v 14 dneh po prejemu obvestila, izjemoma lahko vračilo kupnine zadrži, dokler ne prejme izdelka oz. potrošnik ne predloži dokazila, da je izdelek poslal nazaj.
A na ZPS opozarjajo, da obstajajo tudi izjeme. Pravica do odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo, je na primer v celoti izključena pri pogodbah o paketnih potovanjih in prevozu potnikov, pri pogodbah o izdelavi blaga po navodilih potrošnika in prilagojenega njegovim osebnim potrebam, pri nakupu hitro pokvarljivega blaga ter prav tako pri nakupu zapečatenih avdio/video posnetkov in računalniških programov, če potrošnik odpre pečat.
Pri ZPS tudi opozarjajo, da dostava na dom ne pomeni nujno dostave v stanovanje ali hišo, kar je pomembno vedeti zlasti pri naročilu večjih in težjih izdelkov. "Pred nakupom zato vedno preverite pogoje dostave prodajalca in se ne zanašajte na to, da vam bodo naročeno prinesli v vašo dnevno sobo," svetuje Jakin. Ob tem opozarja, da dostavne službe zaradi epidemije vnosa v stanovanje ali hišo trenutno ne izvajajo.
Kupec naj naročeni izdelek ob dostavi nemudoma pregleda, in če ugotovi, da je poškodovan, prevzem zavrne, če je to mogoče. Če poškodbo odkrije šele doma, pa naj izdelek fotografira in o tem obvesti prodajalca. Zaradi morebitnega poznejšega dokazovanja, kje je nastala poškodba, pri ZPS priporočajo previdno odpiranje embalaže.
Pri spletnem nakupovanju je pasti veliko, zato naj kupec pred vsakim nakupom čim bolj natančno preveri prodajalca, ki upravlja spletno stran. "Najprej poglejte, ali je jasno navedeno, kdo je prodajalec in iz katere države prihaja ter ali je na spletni strani naveden kontakt," so zapisali na ZPS.
Če je naslov elektronske pošte kakšen od brezplačnih poštnih predalov (gmail, hotmail, yahoo ...), to običajno ni dober znak, saj resni prodajalci načeloma ne uporabljajo takšnih poštnih predalov. Še bolj sumljivo je, če ni nobenega kontakta. Pošteni prodajalci nimajo razloga, da bi se skrivali in oteževali komunikacijo s potrošnikom.
Med najpogostejšimi vrstami prevar pri spletnih nakupih na ZPS izpostavljajo lažne spletne strani, ki nikoli ne pošljejo kupljenih izdelkov, prodajo ponarejenih izdelkov, krajo podatkov o kreditni kartici ter napačne in zavajajoče opise dejanskih lastnosti izdelkov ali storitev.
Zlato pravilo pri spletnem nakupovanju pa je: če je nekaj predobro, da bi bilo res, potem verjetno ni res. "Bodite pozorni, če se na spletni strani oglašujejo izjemni popusti, kjer so izdelki nekajkrat cenejši kot pri drugih trgovcih," še svetujejo na zvezi potrošnikov.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.