Predlagatelji zakona s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem (NSi, SLS, Fokus) bi za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja ponovno razglasili 17. maj. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času takratne vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba spominski dan ukinjen.
V obrazložitvi tokratnega predloga so navedli, da so "žrtve drugih totalitarnih sistemov v slovenskem in evropskem prostoru že deležne uradnega spomina in obeleževanja, medtem ko spomin na žrtve komunizma še ni navzoč v javni zavesti".
Po predlogu bi se posmrtni ostanki iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani, pri čemer bi imelo to območje pokopališča status kulturnega spomenika državnega pomena. Obenem predlagajo, da se iz zakona o vojnih grobiščih črta člen, ki določa, da se na območju Spominskega parka Teharje postavi osrednja kostnica.
Prenos posmrtnih ostankov žrtev na Žale bi se izvedel v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Na isto lokacijo pa bi pokopali tudi naknadno ekshumirane žrtve iz prikritih vojnih grobišč.
Po Jankovićevih besedah je bil tak predlog poslancev, ki oblikujejo novo vlado, pričakovan. Pojasnil je, da so v Ljubljani v prenovo oz. dograditev Žal vložili približno 30 milijonov evrov, pokopališče pa je namenjeno prebivalcem Ljubljane. Za ukrepanje glede zakonskega predloga je po njegovih besedah prezgodaj, zato bodo počakali. Toda če je to največji problem države oz. državnega zbora, potem ni veliko problemov pri vodenju države, je ocenil na današnji novinarski konferenci.
Janković: Domobrancev ne moremo enačiti s partizani
Tudi glede predlagane razglasitve dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je poudaril, da gre za ideološke teme. "Dejstvo je, da so bili Titovi partizani na strani zmagovalcev druge svetovne vojne, tisti, ki so premagali največje zlo 20. stoletja, fašizem, nacizem," je dejal. Po njegovih besedah so se v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije že opravičili za nasilje, ki je bilo storjeno. Vztraja pa, da ne moremo enačiti domobrancev, ki so bili na strani okupatorja, s partizani.
V predlogu zakona je tudi sprememba sestave komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, po kateri bi strokovnjaka kriminalistične nadomestil strokovnjak muzealske stroke kot skrbnik depojev predmetov iz prikritih vojnih grobišč. "Ker oseb, ki bi morale odgovarjati za nezastarljiva kazniva dejanja (vojno hudodelstvo, genocid), ni več med živimi, se mora komisija osredotočiti na varovanje predmetov, ki jih hrani Muzej sodobne zgodovine, in iskanje informacij o prikritih vojnih grobiščih z drugimi metodami," so pojasnili v obrazložitvi.
S predlogom podrobneje opredeljujejo tudi začetek kazenskega postopka ugotavljanja storilcev in vzroka smrti žrtev ter postopke zavarovanja dokazov. Na novo bi določili obveznost odvzema bioloških vzorcev za namene genetske analize identifikacije žrtev. Predlog določa obvezno trajno hrambo vzorcev, pa tudi obveznost zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna za odvzem, hrambo in analize bioloških vzorcev ter raziskav. Dopušča se tudi možnost sklenitve meddržavnih sporazumov ali posebnih dogovorov za prenos vzorcev DNK tujim državnim institucijam.
Predlog predvideva tudi, da pristojna upravna enota v šestih mesecih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti izda mrliške liste za vse žrtve, za katere še niso bili izdani. Če ni drugih dokazov, se kot letnica smrti vpiše leto 1945, kot vzrok pa uboj.
S predlaganim zakonom bi poslanci spremenili in dopolnili določbe zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter zakona o vojnih grobiščih, pri čemer predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku.
Svoboda in Levica o novem predlogu pokopa žrtev pobojev: Izkoriščanje žrtev za politične namene
V Svobodi in Levici ob novem predlogu pokopa žrtev povojnih pobojev na Žalah predlagateljem zakona SDS, Demokratom ter NSi, SLS in Fokusu očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene in razdvajanje ljudi. Strinjajo se, da si žrtve zaslužijo pieteto in dostojen pokop. Prizadevanja za to so potekala že v preteklosti, so spomnili.
"Očitno koaliciji črne kocke ukvarjanje z drugo svetovno vojno predstavlja reševanje težav današnje družbe. Verjetno bo to zelo pripomoglo h gospodarski rasti, k boljšemu življenju za vse, predvsem pa k življenju mladih," je predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč komentiral poslanec Svobode Martin Premk.
Kot je dejal, obstajata že dva zakona s tega področja, in sicer zakon o vojnih grobiščih in zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. "Vložitev novega zakona je zgolj znova razdvajanje ljudi, netenje novih sovražnosti in izkoriščanje žrtev tragičnih dogodkov druge svetovne vojne za politične namene," meni Premk.
'Če že govorijo o pieteti žrtev, naj se pietetno prenehajo slikati zraven človeških ostankov'
Da so prizadevanja za dostojen pokop stekla že v preteklosti, je v izjavi dejala tudi sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Asta Vrečko. "Dostojen pokop žrtev povojnih pobojev bi se lahko in bi se moral zgoditi že zdavnaj. Tudi v tem mandatu smo se o tem v koaliciji strinjali, za to si je prizadevala tudi predsednica države, a je desnica raje izkoriščala te teme za svoj aktualnopolitični boj," meni Vrečko.
Tako v Svobodi kot v Levici ob predlogu zakona menijo tudi, da ta ne prinaša pietete žrtvam ali sprave. "Če že govorijo o pieteti žrtev, naj se pietetno prenehajo slikati zraven človeških ostankov, jih dajati na plakate, letake. Če jim je do pietete, naj se žrtve pokoplje s pieteto in spoštovanjem," je bil še kritičen Premk. Vrečko pa je ocenila, da nastajajoča koalicija pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše z vloženim predlogom uporablja znane metode, kar je po njenih besedah kulturni boj in "kopanje jarkov za razdvajanje ljudstva" še pred oblikovanjem nove vlade.
Na novo bi predlagatelji zakona določili tudi obveznost odvzema bioloških vzorcev za namene genetske analize identifikacije žrtev. Dopušča se tudi možnost sklenitve meddržavnih sporazumov ali posebnih dogovorov za prenos vzorcev DNK tujim državnim institucijam.
