Žrtve vojne razklale opozicijo

V SD vztrajajo na stališču, da je predlog novele zakona o žrtvah vojnega nasilja dober in ne podeljuje pravic sodelavcem okupatorja. Hkrati opozarjajo, da je vlada s predlogom novele zakona o veteranih zmanjšala sredstva zvezi borcev.

Zaradi tega "napačnega sporočila" je predsednik SD Borut Pahor vlado danes pozval, da zagotovi nezmanjšano financiranja Združenja zveze borcev (ZZB) do konca tega mandata. Pahor je tudi začel s kampanjo prepričevanja članstva na terenu o dobrih rešitvah v zakonu o žrtvah vojnega nasilja.

Pahor je še napovedal, da bosta skupaj z vodjo poslanske skupine Miranom Potrčem članstvu še ta teden napisala posebno pismo z argumenti za sprejem omenjenega zakona, čeprav se zavedata, da je lahko takšno "pravilno in pravično" stališče za stranko izjemno tvegano. "Toda ljudem moramo povedati, da nismo nič razprodajali njihovih čustev in prepričanj," je posvet s Potrčem povzel Pahor.

Predsednik SD je ponovil, da je bilo besedilo zakona usklajeno med vsemi strankami in da so se pomisleki v LDS pojavili kasneje. Dodal je, da z glavnim pogajalcem SD Potrčem, ki je po Pahorjevih besedah "zaradi podpore noveli pod velikim pritiskom", ne bi nikoli podprla novele, če bi zagotavljala pravice sodelavcem okupatorja. Zadeve pa so se dodatno zapletle zaradi novele zakona o vojnih veteranih.

Meni še, da je potrebna široka javna razprava o predlogu zakona, ki bo pokazala, da je v nastopih nasprotnikov zakona "veliko prazne demagogije, ki skuša razpihovati stare in preživele strasti ter čustva".

Kot je znano, so po skoraj enoletnem usklajevanju o vsebini sprememb zakona o žrtvah vojnega nasilja med parlamentarnimi strankami sredi marca novelo zakona v parlamentarno proceduro vložile koalicijske poslanske skupine (SDS, NSi, SLS in DeSUS).

Na podlagi novele bi bila žrtev vojnega nasilja vsaka civilna žrtev vojne, ne glede na to, katera stran je povzročila nasilje. Iz zakona bi pri tem črtali člen, s katerim do statusa niso upravičene osebe, ki so prostovoljno sodelovale na strani agresorja.

Nato pa so se stranke vladne koalicije s poslansko skupino SD (SNS in LDS sta od pogajanj odstopili) dogovarjali o kompromisnem predlogu, s katerim bi v obrazložitvi zakonske novele navedli, da do statusa žrtve vojnega nasilja niso upravičeni sodelavci okupatorja.

LDS: Odškodnina tudi za kočevarske Nemce in črnorokce?

V LDS so ves čas medstrankarskih usklajevanj o noveli zakona o žrtvah vojnega nasilja neuspešno zahtevali natančne odgovore glede podelitve pravic sodelavcem okupatorja, je na novinarski konferenci poudarila poslanka LDS Cveta Zalokar Oražem.

Podpredsednica LDS Zdenka Cerar je predstavila konkretne primere, ko bi se lahko sodelavcem okupatorja "odprla vrata do odškodnin". Predlog na primer v drugem členu govori o osebah, ki so pobegnile pred vojnim nasiljem (beguncih) in bi bile upravičene do statusa žrtve vojnega nasilja. Po mnenju Cerarjeve bi lahko status na primer pridobili "zapeljani kočevski Nemci", ki so se po izgonu Slovencev s Koroške naselili na njihovih domovih, proti koncu vojne pa zapustili Slovenijo. "To so begunci, ki bi lahko danes zahtevali materialno odškodnino."

Enako velja za izdajalce, ki so za okupatorja izdelovali spiske tistih, ki so odšli v partizane, ali pa pripadnike Črne roke, ki niso bili v vojaških uniformah in so likvidirali simpatizerje partizanov, je navedla Cerarjeva. Ker so pobegnili pred nasiljem zmagovalcev druge svetovne vojne in odšli iz Slovenije, jih ni bilo možno obsoditi, zločini pa so zastarali. Nekdanja pravosodna ministrica in generalna državna tožilka je dejala, da ima obstoječi zakon v šestem členu dobro varovalko glede izključitve sodelavcev okupatorjev iz pravic, v liberalni demokraciji pa ne nasprotujejo morebitni prilagoditvi tega besedila.

Zalokar Oražmova je poudarila, da od ministra za delo Janeza Drobniča, katerega resor bo izvajal zakon, niso dobili natančnih odgovorov glede možnosti pridobitve pravic sodelavcev okupatorja.

Zalokar Oražmova je še potrdila, da se je zadnji sestanek, na katerem naj bi dosegli uskladitev besedila zakona, končal z molkom po tem, ko je bilo rečeno, da so dogovorjeni glede vsebine.

"Komunikacija na tem sestanku je bila pod zelo hudimi pritiski, zelo se je povzdigovalo glasove," je dejala.

Na vprašanje o prestižnem boju na levici glede tega vprašanja je dejala, da se želi LDS prikazati kot radikalno stranko, predsednik SD Borut Pahor pa se želi prikazati kot "izjemna spravna figura". V LDS pa želijo le konkretne odgovore na konkretna vprašanja glede zakona.

V LDS še menijo, da bi bilo smiselno ustanoviti neodvisno skupino pravnih strokovnjakov, ki bi preučili sporna vprašanja v noveli.