ZSSS opozarja: Revščina narašča, socialna pomoč je prenizka

Zakon o socialno varstvenih prejemkih določa, da ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na podlagi primerljive metodologije najmanj vsakih šest let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika v višini med novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi življenjskimi stroški preseže 15 odstotkov, mora ministrstvo določiti novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, pri čemer se kot kratkoročni minimalni življenjski stroški štejejo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. 

Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) je decembra lani opravil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, iz raziskave pa izhaja, da kratkoročni minimalni življenjski stroški znašajo 643,41 evra, to je za kar 31,7 odstotka več glede na predhodni izračun, opravljen leta 2022, ko so ti znašali 488,58 evrov. 

"S tem je izpolnjen zakonski pogoj za določitev nove višine denarne socialne pomoči, ki trenutno znaša 494,09 evra na mesec za samsko osebo," opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). 

Dodajajo še, da so na višino denarne socialne pomoči vezane tudi nekatere druge pravice, kot sta cenzus za varstveni dodatek in plačilo prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje.

Ministrstvo zato pozivajo, da vsem prejemnicam in prejemnikom zagotovi dostojno višino denarne socialne pomoči in s tem na to vezan varstveni dodatek, glede na novo ugotovljeni znesek kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov.

Prejemniki denarne socialne pomoči danes prejemajo dohodek, ki je za 149,32 evra nižji od novega uradno določenega minimuma kratkoročnih življenjskih stroškov. Že tako neusklajen znesek (iz ugotovljenih 488,58 evra postavljen na 421,89 evra v letu 2022) se je po letih usklajeval le z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

"Takšne prilagoditve številnim družinam in posameznikom, ki so odvisni od socialne denarne pomoči, ne zadoščajo za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb in s tem dostojno preživetje. K letni inflaciji že dlje časa namreč največ prispevajo prav podražitve hrane in brezalkoholnih pijač ter stroški, povezani z bivanjem. Ti v strukturi izdatkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki predstavljajo največji delež v porabi vseh izdatkov, kar vpliva na nižanje njihove kupne moči in življenjskega standarda," še pravijo v ZSSS.

V obdobju od oktobra 2022 do decembra 2025 so se cene hrane in brezalkoholnih pijač povečale za 16,8 odstotka, pri čemer so se cene posameznih izdelkov povečale bistveno več (rast cen sadja je znašala 30 odstotkov, mesa pa 17,3 odstotka). 

Prav tako podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da se število revnih gospodinjstev v Sloveniji v zadnjih letih povečuje, in to kljub dobrim gospodarskim kazalnikom. V letu 2022 je z dohodkom nižjim od praga tveganja revščine živelo 251.000 oseb, v 2023 264.000 oseb, v 2024 pa 276.000 oseb (od tega je 43.000 otrok) oziroma za kar 25.000 več prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije kot v letu 2022. 

Stopnja tveganja revščine je bila v letu 2024 13,2 odstotka, najvišja pa je med starejšimi od 65 let, in sicer je znašala 22,5 odstotka (18,9 odstotka pa v letu 2022) in se z višjo starostjo le še povečuje. Povišanje denarne socialne pomoči bo neposredno vplivalo na zmanjšanje revščine najbolj materialno ogroženih ter s tem na njihovo večjo vključenost v družbo in na trg dela.

V ZSSS pozivajo ministrstvo, da osnovni minimalni dohodek oziroma denarno socialno pomoč in s tem na to vezan cenzus za varstveni dodatek na novo določi skladno z novim zneskom kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov. 

"Tako se bo izboljšal materialni položaj najranljivejših, kot so samska gospodinjstva, enostarševske družine, dolgotrajno brezposelni, invalidi in starejši oziroma vseh tistih, ki si zaradi različnih življenjskih okoliščin niso zmožni sami zagotoviti preživetja. Spomnimo, da je dostojna socialna pomoč tudi ustavna pravica, naj ne bo le formalna, temveč tudi dejanska," so še zapisali.