Po neuspešnih pogajanjih: 'Odločitev za protestni shod je pravilna'

Kot je pojasnila državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, so izmenjali nekaj predlogov, znova pa se dobijo v ponedeljek. "Verjetno tudi to ne bo naše zadnje srečanje," je dodala. Ocenila je, da je v pogajanjih napredek, sicer "po majhnih korakih", a je prepričana, da bodo dosegli dogovor.

Vladna stran je sindikalni v ponedeljek predlagala, da se plače uskladijo v drugi polovici prihodnjega leta, za določitev višine uskladitve bi uporabili formulo, po kateri bi od letne inflacije odšteli 1,7 odstotne točke, kolikor v javnem sektorju avtonomno rastejo plače zaradi napredovanj. Končna višina uskladitve pa bi znašala 60 odstotkov tega zneska. Sindikati so zahtevali stoodstotno uskladitev z inflacijo.

Danes so po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakoba Počivavška sindikati podali predlog, po katerem bi se plačna lestvica z marcem prihodnje leto uskladila v višini 95 odstotkov inflacije v letu 2023. S celotno inflacijo pa bi uskladili lestvico, ki bi bila vključena v novi zakon o plačah v javnem sektorju. To bi po njegovih besedah zagotavljalo, da bi bila ob uveljavitvi novega plačnega zakona dejansko vrednost najnižjega plačnega razreda enaka minimalni plači, kar je tudi eden od ciljev plačne reforme.

Kot je pojasnil, je vladna stran glede višine uskladitve vztrajala pri ponedeljkovem predlogu, je pa predlagala nekoliko zgodnejši datum uveljavitve uskladitve. "Efektivno bi to pomenilo, da bi se vrednost plačnih razredov v letu 2024 uskladila za dobrih 40 odstotkov inflacije, kar za nas ni sprejemljivo," je poudaril Počivavšek.

Gre za poenoten predlog obeh sindikalnih pogajalskih skupin. Tako Počivavšek kot Bojan Hribar iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja pa sta opozorila, da je zanje nesprejemljivo, da vladna formula usklajevanja vključuje tudi avtonomno rast plač v javnem sektorju. Vlado so pozvali, naj ta element iz svojega predloga umakne.

Shod v celoti podpira tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije 

V ZSSS s pozornostjo spremljajo pogajanja javnega sektorja in vlade, aktualna dogajanja v zvezi s sprejemanjem zakonodaje ter ministrske menjave, ki so za vse sindikate zadnje dni še posebej aktualne. "Vnaprej je bilo jasno, da bo v tako kratkem času težko zbližati stališča na način, da bodo zaposleni v javnem sektorju dobili vsaj približno to, česar si želijo in kar zahtevajo. Smo pa vseeno razočarani, da vam vladna stran ni prisluhnila ali se vam v predlogih zares približala," so zapisali.

Zato ZSSS podpira prizadevanja in zahteve sindikatov javnega sektorja. Strinjajo se, da sta nujni odprava plačnih nesorazmerij in prenova plačnega sistema. Prav tako podpirajo zahteve sindikatov javnega sektorja, da se v letu 2024 plačni razredi uskladijo z inflacijo, kot so predlagali vladi. "Torej, odprava nesorazmerij v osnovnih plačah in implementacija novega plačnega sistema, vključno s plačno lestvico, na kateri se prvi plačni razred začne na ravni minimalne plače, ter uskladitev plač za leto 2024 z inflacijo," so poudarili v sporočilu za javnost.

Pred nami je 10. december, dan človekovih pravic, ob katerem ZSSS že leta opozarja, da so tudi delavske pravice človekove pravice. "Žalostno je, da morate nekateri to spet sporočati s ceste," so še dodali v zvezi.

Vladna stran je po skoraj dvomesečnem premoru sindikatom javnega sektorja v ponedeljek predlagala delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici 2024, po trenutnih ocenah za okoli 2,22 odstotka. Ob tem bi zamaknili uveljavitev nekaterih dogovorov. Sindikati so sicer zadovoljni, da se pogajanja po premoru znova nadaljujejo, a vztrajajo pri stoodstotni uskladitvi z inflacijo.

V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so sredi novembra napovedali protestni shod za 7. decembra, če jim vlada ne bo posredovala predlogov, ki bi ustrezno odgovorili na njihove zahteve.