Zakaj je MZZ najel bolgarsko poslovno letalo za zadnji mesec predsedovanja Svetu EU?

Ni skrivnost, da je bila ena najbolj ključnih in zaželenih nalog vlade Janeza Janše prav predsedovanje Svetu EU. Glede na vse priprave in sredstva, ki so namenjena predsedovanju, pa preseneča, da se vlada ni pravočasno odločila za najem letala za prevoz slovenskih državnikov na dogodke v tujini. Ker je vlada prvi in drugi javni razpis za najem letala in posadke objavila šele letos poleti, ko smo že prevzeli vajeti Sveta EU, na obeh razpisih pa je bila neuspešna, saj se ni nanju nihče prijavil, je nato novembra brez javnega razpisa oddala naročilo za najem letala, nanj pa se je prijavilo zgolj eno podjetje, in sicer bolgarski prevoznik Heli Air Services. To pomeni, da ji je uspelo najeti poslovno letalo zgolj za zadnji mesec in pol predsedovanja.

Dejstvo je, da bi se razpisne dokumentacije morala lotiti že prej, torej še pred začetkom predsedovanja. Mogoče so računali na vladnega falcona ali pa na vzpostavitev ustreznih komercialnih linij? Tako so številni ministri in državni sekretarji na sestanke in srečanja v tujini potovali z rednimi linijami, kar je bilo nemalokdaj organizacijsko zahtevno in posledično tudi precej dražje od poleta z najetim letalom. Če je šlo za varovane osebe, pa je to predstavljalo še toliko večji in dražji organizacijski zalogaj. 

Ministrstvo za javno upravo je tako novembra na portalu javnih naročil objavilo še tretje naročilo, in sicer brez javnega razpisa, in vendarle pritegnilo enega ponudnika.

Zadnji mesec predsedovanja bodo tako naši diplomati in uradniki na dogodke v povezavi s predsedovanjem leteli s cessno citation 560 XLS, ki lahko prevaža do devet potnikov. Ura letenja bo vlado po navedbah ministrstva za zunanje zadeve stala 4400 evrov. Bolgarska letalska družba je zanjo sprva zahtevala 7750 evrov, a so se po navedbah ministrstva dogovorili za nižjo ceno. Vrednost javnega naročila je 256.065 evrov brez DDV, pogodba obsega 50 ur letenja.  Do 28. novembra je prevoznik Heli Air opravil 12 letov (17 ur) za potrebe slovenskega predsedovanja Svetu EU. Medtem je bilo z letalom Falcon v času predsedovanja izvedenih 238 letov, vključno z vmesnimi leti.

Na ministrstvu za zunanje zadeve pravijo, da so se aktivnosti članov vlade v tujini v zadnjih mesecih predsedovanja Slovenije Svet EU povečale. "V luči tega ter ob upoštevanju trenutne zasedenosti vladnega letala Falcon 2000 EX do konca leta 2021 še vedno obstaja potreba po najemu dodatnega poslovnega letala za potrebe službenih poti." 

Na vprašanje, zakaj ta zadnji mesec predstavniki vlade v okviru predsedovanja ne letijo raje z rednimi letalskimi linijami, saj letalski promet zdaj ni več okrnjen, na ministrstvu odgovarjajo, da so "redne letalske linije zaradi pandemije covida-19 okrnjene, zaradi česar bi se službene poti podaljšale in podražile".

"Superzasedenost" falcona: do konca januarja ne bo na voljo za predsedovanje

Na Ministrstvu za obrambo RS (Mors) medtem pojasnjujejo, da je falcon 'superzaseden' do konca januarja prihodnje leto, kar pomeni, da za potrebe predsedovanja ni na voljo. "Letalo Falcon je od začetka letošnjega leta do 20. novembra opravilo skupno 895 ur naleta. Slovenska vojska, ki upravlja letalo, skrbi tudi za njegovo redno vzdrževanje, ki je ključno za zagotavljanje tako plovnosti letala in ustreznih dovoljenj za njegovo uporabo kot tudi varnosti posadke in potnikov. Proizvajalec letala je predvidel t. i. C-pregled oziroma redni servis na vsakih 400 ur letenja. C-pregled traja od tri do štiri tedne. Zadnji je bil opravljen avgusta. S tem je bila letalu zagotovljena plovnost za nadaljnjih 400 ur naleta. Na današnji dan ima falcon od že omenjenih 400 ur na voljo še približno 95 ur naleta," so pojasnili na Morsu in dodali, da je bilo zunanje ministrstvo seznanjeno z zasedenostjo falcona.

Naslednji veliki redni servis falcona je načrtovan 1. februarja 2022, z omenjenim datumom pa potečejo licence za določene sklope opreme in brez njihove obnovitve letalo ne bo plovno. Tako bo v tem okviru poleg rednega servisa na letalu zamenjana tudi avionika. Letalo zato ne bo v uporabi predvidoma štiri mesece, še pojasnjujejo na Morsu.

Trenutno znane potrebe vseh uporabnikov letala do konca januarja 2022 močno presegajo omenjeni obseg ur naleta, ki so še na voljo. Zato je bila skladno z usmeritvami, sprejetimi v vladi, na Morsu sprejeta odločitev, da se zaradi zagotavljanja operativnosti letala Falcon do 31. januarja 2022 njegova uporaba omeji na najvišje predstavnike države (predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik vlade ter izjemoma podpredsednika vlade in v izrednih primerih Slovenska vojska). "Ob upoštevanju teh omejitev znašajo trenutno znane potrebe po letalu Falcon do konca leta 30 ur. Zaradi ohranitve licenc pilotov mora posadka falcona januarja 2022 opraviti še en čezoceanski polet. Poleg tega ministrstvo za obrambo zagotavlja tudi ure naleta za potrebe prevoza organov in tkiv za organizacijo Slovenija transplant, ki pa v tem trenutku še niso znane."

Na bolgarskem letalu praznoval gospodarski minister Počivalšek

V četrtek, 25. novembra, se je z letalom bolgarske družbe v Bruselj odpravila delegacija z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom na čelu. V Svetu EU so sprejeli splošni pristop glede Akta o digitalnih trgih. Na MGRT pravijo, da so v Bruslju s tem zaključili "enega izmed težjih dosjejev". 

Pot v Bruselj pa je sovpadala s 64. rojstnim dnevom gospodarskega ministra. "Ob obeh priložnostih so ministra sodelavci MGRT presenetili s čestitko na daljavo. Minister je rojstni dan sicer praznoval v domačem krogu, kot se za te čase spodobi." Fotografija, ki jo je na družbenem omrežju objavil Mark Boris Andrijanič, minister, pristojen za digitalno preobrazbo, je nastala ob skupinskem fotografiranju z ministrom na letalu, v ozadju pa je mogoče opaziti rojstnodnevne balone in pijačo. 

"Upamo, da pri čestitki ni šlo za napačen signal. Vsi na letalu so izpolnjevali pogoj PCT," so zapisali na MGRT v odgovoru na naše vprašanje.  Ob tem spomnimo, da vlada in stroka pozivata k odgovornosti in k temu, da naj se veseljačenju v družbi sodelavcev v teh zahtevnih razmerah izgonemo. "Ne vem, mislim, da mora res vsak pri sebi razmisliti, ali je tistih pet ali šest ur veseljačenja vrednih, da nekdo zaradi tega umre," je o tem dejala vodja svetovalne skupine doc. dr. Mateja Logar.