Na skupni novinarski konferenci sta ministra ocenila, da so dvostranski odnosi dobri, glede sporazuma o rednem zračnem prometu, ki ga državi še nista podpisali, pa je minister Rupel poudaril, da državi ne smeta biti prizadeti zaradi podjetniških interesov. Sporazum je na ravni držav pripravljen, o podrobnostih, ki zadevajo zračne linije, pa se morata dogovoriti letalska prevoznika obeh držav - slovenska Adria Airways in jugoslovanski JAT, je dejal Rupel.
Ena izmed tem pogovorov je bilo tudi premoženje slovenskih pravnih oseb v ZRJ in sklenitev sporazuma o premoženjskopravnih zadevah. Minister Svilanović je v zvezi s tem danes v Ljubljani predlagal pogovore na ravni strokovnjakov. Prav tako naj bi se v najkrajšem času sestali strokovnjaki, ki naj bi se dogovorili o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini. Slovenija bo približno v dveh letih postala članica EU, do takrat pa je mogoče izkoristiti čas za svobodno trgovino med Slovenijo in ZRJ, je menil slovenski zunanji minister.
Svilanović je govoril tudi o trenutnih razmerah v ZR Jugoslaviji, predvsem kar zadeva pogovore med predstavniki Srbije in Črne gore. Kot zatrjuje Svilanović je črnogorska vlada odločena, da organizira referendum o samostojnosti, pri tem pa ima vso podporo jugoslovanske vlade. Vse politične stranke v Črni gori morajo najprej doseči dogovor, pod kakšnimi pogoji bo organiziran referendum, ki bi ga lahko pripravili spomladi prihodnje leto. Za vse jugoslovanske državljane je pomembna rešitev tega vprašanja, ki ne sme ovirati integracije ZRJ v mednarodno skupnost, ta pa je tako v interesu Srbije kot Črne gore. ZRJ za prihodnje leto tudi pričakuje, da bo postala članica Sveta Evrope in programa zveze Nato Partnerstvo za mir, je še dejal jugoslovanski zunanji minister
Minister Svilanović se je razen z gostiteljem, ministrom Ruplom, na pogovorih srečal še s predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom DZ Borutom Pahorjem in predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom. Svilanović je po vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama, 9. decembra lani, na drugem obisku v Sloveniji.
Ozadje dogovora med Adrio Airways in Jatom
Dogovor ni bil podpisan, saj se predstavniki Adrie Airways in Jata se ne morejo dogovoriti o vzpostavitvi letalske proge med Beogradom in Ljubljano in očitno se tudi v kratkem še ne bodo. "V začetku tedna so bili predstavniki Adria Airways skupaj s predstavniki zunanjega ministrstva in ministrstva za promet v Beogradu, da bi se dogovorili glede letalskih zvez med Ljubljano in Beogradom, vendar do dogovora žal še ni prišlo. Pogovori so trenutno na mrtvi točki, o čemer skupaj z ministrstvoma pripravljamo izjavo za javnost," je za 24 ur povedala predstavnica Adrie Airways Ljerka Zupančič.
Dogovor predvideva, da se Adria Airways odreče dobičkonosni letalski liniji med Ljubljano in Prištino in v zameno dobi Beograd, sicer pa bi v Ljubljano letel samo Jat. Kratek pregled tovrstnih odnosov med državama pa pokaže, da je za ZRJ zagotavljanje recipročnosti, ki jo zahteva od Slovenije, pri vzpostavljanju letalskih zvez španska vas. Pomladi leta 1998 je Slovenija dovolila Montenegro Airlines letenje v Ljubljano, kljub temu, da naš letalski prevoznik v zameno ni dobil nikakršnega dovoljenja za letenje na področje ZRJ. Šele leto in pol kasneje je civilna uprava na Kosovu Adrii izdala dovoljenje za letenje v Prištino. Zato so, po mnenju Adrie, Jatove zahteve po recipročnosti nenavadne. Poleg tega pa jugoslovanska oblast česa podobnega ne zahteva od avstrijskega, britanskega in švicarskega letalskega prevoznika, saj omenjene družbe letijo tako v Beograd kot v Prištino.
Po mnenju poznavalcev predstavlja problem pri sprejetju dogovora tudi komunikacija med jugoslovanskimi zveznimi oblastmi in srbskim Jatom, ki ga poleg tega pretresajo tudi notranji boji za oblast. Do dogovora je, kljub optimizmu slovenskega zunanjega ministra, očitno še daleč. Na Adrii namreč pravijo, da so tudi njihovo zadnjo ponudbo, v kateri naj bi trikrat na teden med Ljubljano in Beogradom letel Jat in enkrat na teden Adria, v Jatu zavrnili. To pa je po mnenju predstavnikov Adrie Airways največ, kar lahko ponudijo.
Podpis dvostranskih sporazumov
Ministra sta podpisala dvostranski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga, sporazum o ukinitvi vizumov za diplomatske potne liste in protokol o sodelovanju med zunanjima ministrstvoma obeh držav. svilanović je odprl tudi jugoslovansko veleposlaništvo na Slošmkovi ulici v Ljubljani, ki ga že od junija vodi veleposlanik Ivo Visković.
Za izdajo vizuma je še vedno potrebno garancijsko pismo, enomesečna viza pa stane 4500 tolarjev. Z odprtjem veleposlaništva so največ izgubile razne potovalne agencije, specializirane za Balkan, ki so potnikom za pridobivanje vize zaračunavale visoke provizije. Tega več ne bo, pravijo na veleposlaništvu, kmalu pa naj bi tudi v Jugoslaviji veljala zelena karta. Še en strošek potovanja, okoli 15 tisoč tolarjev za zavarovanje avtomobila, bo po novem odpadel.
