Zunanji ministri EU določili pet meril za sodelovanje s talibani

Najpomembnejša točka razprave o Afganistanu, ki so jo ministri začeli v četrtek, končali pa danes dopoldne, je bila, kako ravnati v odnosu z novo vlado v Afganistanu pod vodstvom talibanov, ki so na oblast prišli sredi avgusta, je v povzetku razprave v izjavi za novinarje povedal Borrell. Ob tem je poudaril, da ne gre za formalne zaključke zasedanja sveta, saj je zasedanje ministrov, ki še poteka, neformalno.

Po njegovih besedah bo sodelovanje s talibani, ki bo operativno, odvisno od njihovega izpolnjevanja petih meril. Prvo merilo je upoštevanje zagotovila, da "Afganistan ne bo služil kot baza za izvoz terorizma v druge države". Drugo pa bo spoštovanje človekovih pravic, še posebej pravic žensk, vladavine prava in svobode medijev. "Tretje merilo bo vzpostavitev vključujoče in reprezentativne prehodne vlade, ki bo nastala na podlagi pogajanj med političnimi silami v Afganistanu," je povedal.

Omogočanje prostega dostopa za humanitarno pomoč bo četrto merilo, je povedal Borrell. "Povečali bomo humanitarno pomoč, a jih bomo presojali glede na dostop, ki ga omogočajo za to pomoč, v skladu za našimi pogoji in postopki," je pojasnil v opoldanski izjavi za novinarje. Kasneje pa je na novinarski konferenci poudaril, da države EU ne pogojujejo humanitarne pomoči, medtem ko je kakršnokoli finančno sodelovanje pogojeno. Zadnje merilo pa bo izpolnitev zagotovil, ki so jih podali talibani, da bodo lahko tuji državljani in ogroženi Afganistanci, ki to želijo, zapustili državo.

"Članice smo pooblastile visokega predstavnika skupaj z zunanjo službo (EEAS), da centralizira odnose do vlade, ki se oblikuje v Afganistanu," je ob tem povedal zunanji minister Anže Logar. Poudaril je, da so se ministri strinjali s pomenom spremljanja napredka glede teh meril oziroma pogojev. Kot je dejal, so se ministri zavzeli tudi za okrepitev naporov, da iz Afganistana pripeljejo sodelavce EEAS in članic, ki so zaradi prekinitve zračnega mostu ostali ujeti v Afganistanu.

Borrell pa je poudaril, da je treba evakuirati ogrožene ljudi, ljudi, ki so delali za EU, ljudi, ki so podpirali proces demokratizacije Afganistana in so še vedno tam. Kot so v torek odločili notranji ministri, bo vsaka država na prostovoljni osnovi odločila o ogroženih osebah, ki jih je pripravljena sprejeti.

"Da bi izvedli to evakuacijo in oceno izpolnjevanja zgornjih meril, smo se odločili za usklajeno delovanje, pri čemer bomo v stiku s talibani, tudi prek skupne prisotnosti EU v Kabulu, ki jo bo koordinirala služba za zunanje delovanje, a le če bodo izpolnjeni varnostni pogoji," je pojasnil zunanjepolitični predstavnik.

Po koncu zasedanja je Borrell poudaril, da pri tej skupni prisotnosti ne gre za prvi korak k priznanju talibanov. "Je prva praktična stvar, ki jo je treba narediti, če želimo ohraniti stik z novo afganistansko vlado z operativnega vidika. Ker moramo govoriti o pomembnih stvareh," je dejal. Glavna je evakuacija več sto oziroma več tisoč evropskih državljanov in afganistanskih sodelavcev. Veliko lažje je govoriti z nekom, če si v istem mestu, kot prek video konference, je še pojasnil. Če zaradi varnostnih razlogov ne bo možno iti v Kabul, bodo predstavniki EU šli v Doho v Katarju. "To kaže našo pripravljenost, da koordiniramo delo vseh držav članic," je poudaril.

Upravljanje migracijskih tokov bo sicer obravnavala tudi regionalna politična platforma za sodelovanje z afganistanskimi sosedami, ki bo delovala pod okriljem EEAS, so se danes strinjali zunanji ministri, je dejal Borrell. Platforma bo obravnavala še preprečevanje širjenja terorizma in boj proti organiziranemu kriminalu. Platforma bo po njegovih besedah namenjena stalnemu usklajevanju s sosedami Afganistana. To bo namreč potrebno dlje časa, in ne samo en teden ali dva. "Ta platforma je zelo potrebna, če želimo stabilizirati celotno regijo," je poudaril zunanjepolitični predstavnik EU.

 Napovedal je sodelovanje s specializiranimi agencijami, ZDA in drugimi partnerji v organizacijah, kot sta skupini G7 in G20. Logar je ob tem poudaril še, da se je danes jasno pokazalo, da želijo članice govoriti z istim jezikom in da je enotno sporočilo ključno v njihovi želji, da se situacija iz let 2015 in 2016 ne ponovi.

O Afganistanu z indijskim ministrom Janša in Zorčič 

Indijski minister za zunanje zadeve Subrahmanyam Jaishankar, ki je na uradnem obisku v Sloveniji, se je danes srečal s premierjem Janezom Janšo in predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem. V ospredju pogovorov so bili dvostranski odnosi med državama in razmere v Afganistanu.

Zorčič in indijski zunanji minister sta, kot so po srečanju sporočili iz DZ, govorila o možnostih krepitve dvostranskega sodelovanja, pandemiji covida-19 in razmerah v Afganistanu, kjer oblast v državi prevzemajo talibani. Uvodoma sta spregovorila o možnostih krepitve sodelovanja med državama na različnih področjih. Indijska podjetja iščejo nove trge in priložnosti gospodarskega sodelovanja, je ob tem dejal indijski zunanji minister Indije in pri tem izpostavil možnosti tesnejšega sodelovanja s Slovenijo predvsem na področju logistike, izobraževanja in tehnologije, navaja sporočilo za javnost DZ.

Pozornost v pogovoru sta Zorčič in Jaishankar namenila tudi mednarodnim temam, med drugim sta spregovorila o razmerah v Afganistanu.

Zunanji ministri EU zagotovili solidarnost Litvi, Latviji in Poljski glede migracij iz Belorusije

Pripravljeni so sprejeti vse ukrepe v podporo tem državam, če se bodo razmere še poslabševale, je po koncu zasedanja povedal Borrell. Razmere v Belorusiji se slabšajo, ministri obžalujejo cinično ravnanje režima beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki zlorablja migrante in begunce za pritisk na meje v vzhodnih članicah unije, ki so meje unije, je poudaril Borrell.

Notranji ministri EU so se na zasedanju sredi avgusta dogovorili, da bodo v države, prizadete zaradi nezakonitih prihodov migrantov iz Belorusije, napotili dodatne strokovnjake in tehnično opremo. Pozvali so k dodatni finančni pomoči in se zavzeli za krepitev nadzora na zunanji meji EU. Že junija je sicer vrh EU obsodil poskuse tretjih držav za izkoriščanje migrantov v politične namene. Po podobnih prijemih turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v preteklosti je poleti tudi Lukašenko v odziv na sankcije EU sprostil prehod množici migrantov iz Afganistana, Sirije in Iraka do meje EU.