Decembra lani je Okrožno sodišče v Murski Soboti zoper župana Gornjih Petrovcev Franca Šlihthubra in nekdanjega direktorja občinskega komunalnega podjetja Pindža Štefana Kuharja izdalo obsodilno kazensko sodbo. Odločilo je, da je Šlihthuber storil kaznivo dejanje oškodovanja upnikov, s tem ko je prednostno po svojem izboru poplačeval upnike podjetja Pindža.
Podjetje je imelo poslovni račun blokiran že od leta 2010, račune podjetja prek asignacijskih pogodb pa je petrovska občina poravnavala še nadaljnjih sedem let, ko je podjetje šlo tudi uradno v stečaj. Sezname upnikov, ki so jih nato poplačevali po županovem izboru, so pripravljali v podjetju. Upnikom, ki niso bili izbrani in poplačani, je bilo po ocenah sodišča storjene za milijon evrov škode, poroča Vestnik.
Obdolženima je sodnica Natalija Goldinskij Husar izrekla 14-mesečno zaporno kazen, ki pa jo bo Kuhar lahko odslužil z delom v splošno korist oziroma v korist družbe.
Po poročanju Vestnika sta pritožbo zoper izrečeno kazen prvostopenjskega sodišča vložili obe stranki, torej tožilstvo in oba obtoženca, ter tudi oškodovanec glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku.
Na Višjem sodišču v Mariboru so danes pojasnili, da je bila v tej kazenski zadevi opravljena javna seja 12. junija. "V zadevi je pritožbeno sodišče odločilo ter sodno odločbo skupaj s kazenskim spisom 20. junija vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo odločbo sodišča druge stopnje vročilo strankam postopka. Po vročitvi strankam se o odločitvi v zadevi lahko obvesti javnost," so navedli. To praviloma stori prvostopenjsko sodišče, vendar pa so tam za STA navedli, da "do sedaj še vedno ni izkazana vročitev predmetne sodne odločbe vsem strankam postopka", zato o vsebini odločitve javnosti še ne morejo obvestiti.
Župan za zdaj ni bil dosegljiv za komentar, prav tako zadeve niso želeli komentirati na občini.
Iz zakona o lokalni samoupravi izhaja, da županu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev. Mandat mu preneha, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Zoper ugotovitveni sklep občinskega sveta lahko nato župan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh, o morebitni pritožbi pa v 30 dneh odloči vrhovno sodišče.
Šlihthuber sicer ni prvi pravnomočno obsojeni župan med mandatom, a je šlo v preteklosti za pogojne kazni. Tak primer je bil denimo pravnomočna sodba za tedanjega trebanjskega župana Alojza Kastelica zaradi zlorabe županskega položaja v letu 2012, dobil je sedem mesecev pogojne zaporne kazni. Leta 2013 pa je Višje sodišče v Kopru potrdilo pogojno kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let za tedanjega koprskega župana Borisa Popoviča zaradi razžalitve. Zaradi ravnanj med županskim mandatom je bilo med ovadenimi in obsojenimi še več županov, a so se sodni postopki pravnomočno večinoma končali že po izteku njihovega mandata.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.