Poslanke omenjenih strank opozicije, ki je bila že vse od priprave predloga zakona ostra do načrtovanih sprememb in je v parlamentarnem postopku neuspešno predlagala črtanje ključnih členov, so ob današnji predstavitvi zahteve za ustavno presojo poudarile, da nikakor ne nasprotujejo učinkovitemu pregonu korupcije. A ocenjujejo, da rešitve v zakonu tega cilja ne zasledujejo, pač pa gre za dimno zaveso, katere cilj je neučinkovitost pri pregonu korupcije in padanje posameznih zadev na sodiščih.
Zahtevo za ustavno presojo so oprli na tri ključne točke. Prva zanje sporna določba, ki po njihovi oceni prinaša politično kadrovanje, je postopek imenovanja tožilcev. Po besedah poslanke Levice Tine Brecelj je pri tem sporno zlasti, da končne besede ne bo več imela stroka, torej državnotožilski svet, pač pa minister, ki bi lahko iz nabora kandidatov, ki bodo izpolnjevali formalne pogoje, izbral tudi takšnega, ki ga bo državnotožilski svet ocenil kot neprimernega. "Poleg tega pa bo večina v parlamentu izbirala tudi vodjo tožilcev Skoka. Torej pridemo v situacijo, ko naj bi bil tožilec, ki mu bo službo dal minister, tisti, ki bi preganjal ministrove koruptivne prijatelje. Lahko sklepamo, da bo precej ovir ali nevarnosti, da se bo to v resnici zgodilo," je ocenila.
Opozicija svari tudi o predvidenem kazenskem postopku. Brecelj je opozorila, da je zakonodajalec v kazenski postopek prinesel pravila, ki jih pri svojem delu uporablja evropsko javno tožilstvo, a v teh ni ustrezno prilagodil korupcije, zato bo po njenih besedah nejasno, po katerem postopku bo tekel pregon v posamezni zadevi. "Vse te nejasnosti bodo skoraj gotovo pripeljale do tega, da bodo postopki padali, zadeve bodo razveljavljene, posledično pa sodnega epiloga, kar je eden od ciljev boja s korupcijo, ne bo," je izpostavila poslanka in podpredsednica SD Andreja Katič, sicer tudi nekdanja pravosodna ministrica.
Tretji očitek predlagateljev ustavne presoje pa leti na katalog posameznih kaznivih dejanj, pri čemer po njihovem videnju manjkata dve ključni za pregon koruptivnih dejanj politikov, to sta zloraba uradnega položaja in oškodovanje javnih sredstev.
Ustavnemu sodišču predlagajo absolutno prednostno obravnavo zahteve in začasno zadržanje zakona do končne odločitve, je pojasnila poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin.
Njena strankarska kolegica Lena Grgurevič pa je povedala, da predlagajo tudi sklic izredne seje odbora DZ za pravosodje, na kateri bi obravnavali težave trenutne ureditve na področju kazenskega postopka.
Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok) prinaša precejšnje spremembe pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj. Med drugim predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Zakon se bo začel uporabljati 1. julija 2027.
V koaliciji na čelu z ministrom za pravosodje Mihaelom Zupančič iz Demokratov, ki so vzpostavitev Skoka v predvolilni kampanji predstavljali kot eno ključnih obljub, so prepričani, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Iz sodstva in tožilstva so se medtem zvrstila opozorila, da temu ne bo tako in da so rešitve premalo domišljene.
Zupančič s hrvaškim kolegom o njihovih izkušnjah s 'Skokom'
Hrvaška je po oceni slovenskega pravosodnega ministra Zupančiča na področju specializiranega pregona korupcije in organiziranega kriminala dosegla velik napredek. "Z vzpostavljanjem tega posebnega organa oziroma specializirane verige so začeli mnogo bolj zgodaj. Tukaj se definitivno lahko naučimo od njih. Tudi smo se," je za STA po današnjem srečanju s hrvaškim kolegom dejal Zupančič.
Po njegovih besedah so se pri pripravi slovenske zakonodaje o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (t. i. Skok) med drugim zgledovali po hrvaškem uradu za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK).
Poslanci Svobode, SD in Levice bodo danes sicer predstavili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter zahtevo za sklic nujne seje parlamentarnega odbora za pravosodje na temo boja proti korupciji.
Zupančič v zakonu ne vidi ničesar spornega. "Ravno to je bila naša rdeča nit celotnega postopka pisanja zakona o Skoku, da smo v ustavnih okvirih, v katerih moramo biti," je poudaril.
To so danes izpostavili tudi v poslanski skupini Demokratov, v kvoti katere Zupančič zaseda ministrsko mesto. "Očitno se opozicija boji, da bi se preveč učinkovito preganjala korupcija. S tem so pokazali, da hočejo nekaj skriti in zato po vseh možnih poteh poskušajo ustaviti uveljavitev zakona o Skoku," je v izjavi v DZ ocenila vodja poslanske skupine Elena Zavadlav Ušaj. Ob tem je dejala, da je "evropsko tožilstvo povedalo, da je vse v redu z zakonom". Tudi ona pa je poudarila, da bo celovita prenova preganjanja korupcije vidna šele, ko bodo sprejete tudi spremembe zakona o kazenskem postopku.
Pri tem je pomemben zgled tudi Hrvaška, saj je tožilsko preiskavo uvedla že leta 2009. Slovensko delegacijo je zato danes zanimalo predvsem, kako je Hrvaška izvedla zakonodajne spremembe in s kakšnimi težavami se je pri tem srečevala. Uvedba tožilske preiskave je namreč tudi eden od ciljev Slovenije.
"Želeli smo slišati, kako so oni to naredili, v kakšnih fazah, kakšne napake so storili in kaj je o tem reklo ustavno sodišče, da mi ne bi ponavljali teh napak," je pojasnil minister. Cilj je po njegovih besedah pripraviti učinkovit zakon, ki bo takoj uporaben v kazenskih postopkih, tudi pri delovanju Skoka.
Ministra sta v Zagrebu sicer govorila tudi o izvajanju evropske direktive o odvzemu in upravljanju premoženja nezakonitega izvora. Obe državi sta po Zupančičevih besedah v fazi njenega prenosa v nacionalno zakonodajo, zato sta izmenjali izkušnje in pristope k njenemu izvajanju.
Med temami srečanja so bila tudi druga vprašanja, Zupančič pa je hrvaškega kolega povabil na obisk v Ljubljano, kjer naj bi nadaljevala pogovore.



































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.