Igra Vladimir skoraj na filmski način riše življenje sodobne mlade generacije. Po razčlembi dramaturginje to ni generacija upornikov in rešiteljev norm, ampak generacija, ki se skuša predvsem znajti in nekako preživeti v svetu, v katerem štejeta uspeh in denar in ki ga temeljno zaznamuje vsakršno nasilje. Slednje ima v igri srhljiv razpon - od fotografije razmesarjenega trupla v časopisu prek različnih pritiskov in manipulacij do konkretnega fizičnega nasilja, ki se zgodi tukaj, zdaj in nam.
Razmerja med tremi mladimi protagonisti pisec in režiser Matjaž Zupančič opredeljuje kot sproščena, prijateljska in neobremenjena, a tudi naivna in večkrat površna. Skupna jim je bolj ali manj cinična distanca do sveta, ki jih obdaja, s tem tudi do nasilja, ki se godi tam v belem svetu. Vladimir, 55-letni bivši varnostnik, pa jih prisili, da odrastejo.
