Kot je po regijskem sestanku na temo romskih vprašanj, ki se ga je udeležilo 11 županj in županov iz regij Jugovzhodna Slovenija in Posavje, povedal novomeški župan Gregor Macedoni, prvi primeri kažejo, da spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki jih je sprejela država, ne delujejo. Gre predvsem za določbo, da se lahko staršem, ki otrok ne pošiljajo v šolo, del socialne pomoči in otroških dodatkov izplačuje v naravi.
Prvo odločbo centra za socialno delo v zvezi s tem je predstavil župan Šentjerneja Jože Simončič. Kot je dejal, gre za primer sedemčlanske družine s petimi otroki. Ker eden od osnovnošolcev ni obiskoval pouka, je zoper družino stekel postopek v skladu z omenjenimi spremembami zakona.
"Po več mesecih je bila izdana odločba, da se družini, ki mesečno prejema okoli 1900 evrov socialne pomoči in otroških dodatkov, v naravi izplačuje zgolj 170 evrov. Naše stališče je, da tako blaga kazen, če ji sploh lahko rečemo kazen, nikakor ni zadostna," je dejal. Prepričan je, da bi morali biti starši, ki ne poskrbijo za to, da otroci obiskujejo osnovno šolo, kaznovani z denarno kaznijo oz. z odtegnitvijo dela socialnih transferjev.
Po oceni kočevskega župana Gregorja Koširja ne delujejo niti nekateri zaposlitveni ukrepi, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo, ob čemer je izpostavil projekt Romski vzor. "Že takoj, ko smo projekt zagnali, smo se soočili s prvimi težavami. Ugotavljamo, da so nekateri Romi, ki so želeli vstopiti v delovno razmerje preko omenjenega programa, skupno na istem ali celo na slabšem, kot če bi bili nezaposleni. To pomeni, da je naša socialna zakonodaja popolnoma nestimulativna, zato je dejstvo, da bodo tu potrebne določene spremembe," je dejal. Če romska populacija ne bo zaposlena, tudi njena integracija ne bo uspešna, je opozoril.
Po Macedonijevih besedah bodo župani vztrajali, da država sprejema učinkovite ukrepe. Med drugim se nameravajo aktivno vključiti v pripravo sprememb zakonov o izvršbi, o prekrških ter o varstvu javnega reda in miru, ki jih pripravljajo ministrstva. "Zahtevali bomo, da se zelo jasno naslovi problematiko ponavljajočih se prekrškov in kaznivih dejanj. To, da danes nekdo, ki več desetkrat naredi enak prekršek, ni kaznovan samo zato, ker je prejemnik denarne socialne pomoči in nima premoženja, ni sprejemljivo," je dodal.
Po njegovi oceni slednje verjetno tudi ni ustavno, saj posega v ustavno pravico do varnosti ostalih sodržavljanov. "Zato bomo na tem področju skušali nagovoriti državni svet, da gremo v ustavno presojo takšne zakonske ureditve," je napovedal.
"Naše današnje sporočilo je, da ne mislimo odnehati. To delamo zaradi tega, ker si regiji Jugovzhodna Slovenija in Posavje zaslužita, da imajo njeni prebivalci normalne življenjske pogoje," je povzel sporočilo današnjega srečanja.
Brežiški župan Ivan Molan pa je zavrnil trditve vlade, da so predvsem občine odgovorne za reševanje romskih vprašanj. "Če dobro preberete zakon o romski skupnosti, so občine odgovorne samo v enem členu, to je za zagotavljanje bivalnih razmer, pa še to zgolj v primeru, da se tako odloči občinski svet," je dejal.
Izpostavil je težave, s katerimi se občina Brežice sooča pri legalizaciji romskega naselja Krušče. Ministrstvo za kmetijstvo ji je namreč kot pogoj za legalizacijo zemljišč, ki so jih odkupili od kmetov, določilo, da morajo zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča, s čimer bi se morala občina odpovedati svojim že zazidljivim zemljiščem. To je nesprejemljivo, zato bo verjetno občinskemu svetu predlagal, naj to problematiko ureja vlada, je povedal.