Župani pozdravili ukrepe, Romi svarijo pred neustavnostjo

Ivan Molan opozarja, da je bilo do zdaj v državni zbor poslanih že veliko podobnih predlogov, pa so jih poslanci z dopolnili povsem spremenili ali pa jih niso sprejeli. "Zato je treba počakati, kaj bo na koncu dejansko potrjeno, potem pa bomo lahko podali neko objektivno oceno," je dejal. 

Veliko bo po njegovih besedah odvisno tudi od same realizacije ukrepov, ki bodo sprejeti. "Pogosto je namreč kaj navzven videti lepo, medtem ko se prave težave skrivajo v podrobnostih," je dodal.

S predlogom zakona Molan sicer še ni podrobneje seznanjen, zato posameznih ukrepov še ne more komentirati. Osebno ga sicer najbolj zanima, kako bo na koncu rešeno to, da bodo Romi za svoje početje odgovarjali in bili obravnavani tako kot vsi ostali. Kar se tiče ukrepov iz zakona, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti, se Molan ne boji, da jih policija ne bi izvajala, bolj pa ga skrbi ostalo.

Ribniški župan Samo Pogorelc predvidene ukrepe pozdravlja in si želi, da bi bili sprejeti najmanj v predlagani obliki in čim prej: "Da nas ne odnese v čas volitev, ko bi lahko stvar zopet obstala."

Opozarja tudi, da bo treba nekatere ukrepe še dodelati. Predvsem ga moti omejena veljavnost ukrepov, predvsem zato, ker bo treba v primerih, če bo potrebno njihovo podaljšanje, znova zbrati večino v državnem zboru. "Zadevo bi bilo zato smiselno obrniti drugače, namreč tako, da bi ukrepi veljali nedoločen čas, istočasno pa bi se redno preverjalo, ali so še potrebni oz. ali jih je treba spremeniti," je dejal.

Glede konkretnih ukrepov meni, da bi bilo smiselno, da se prepoznavanja registrskih tablic uporablja po vsej državi, "saj živimo v digitalni dobi", tudi ukrepi, povezani z nosečimi mladoletnicami, ki so mlajše od 15 let, bi morali veljati za vse mladoletnice, torej do 18. leta starosti. Skrbi ga tudi ukrep, da bodo v teh primerih z otroškimi dodatki razpolagali centri za socialno delo. "Že do zdaj se je namreč velikokrat pokazalo, da centri niso kos takim ukrepom, saj prihaja do raznih pritiskov na zaposlene," je dejal.

Vprašljiv se mu zdi tudi ukrep, da bodo morale občine 10 odstotkov javnih del rezervirati za Rome. Težava namreč je, da imajo mnogi Romi dolgove in ko dobijo plačo, se jim del takoj zaseže za njihovo poplačilo, zaradi česar se mnogi ne odločajo za javna dela, pravi. Predlaga tudi, da bi država ustanovila posebna socialna podjetja, ki bi zaposlovala Rome.

Sicer pa zanika mnenja nekaterih pravnikov, da so predlagani ukrepi preveč represivni. "Za varnost je treba poskrbeti. Če kdo misli, da je to represija, naj pride v naše občine, povpraša družino Šutar, pa še kakšno drugo družino, lahko tudi mene ali tistega srednješolca, ki so ga pretepli pred LokalPatriotom, kako je, če je človek napaden," je dodal.

Župan Škocjana Jože Kapler predlagane ukrepe pozdravlja, a tudi on izpostavlja, da bo pomembno, kaj bo na koncu dejansko sprejeto in kako se bo izvajalo. "Le dosledno izvajanje zakona bo namreč pripomoglo, da se bo stanje v jugovzhodni Sloveniji in širše izboljšalo. Do zdaj je bilo doslednosti premalo," je dejal. 

Novomeški župan Gregor Macedoni bo predlog zakona komentiral, ko ga bo videl.

V NSi sicer dvomijo, da bo v četrtek na vladi potrjen predlog ugledal luč sveta v uporabni obliki.

Predlagan Šutarjev zakon je vodja strankinih poslancev Janez Cigler Kralj danes opisal kot "Golobov radikalni kazenski zakonik", v stranki pa menijo, da gre reševanje politične kože predsednika vlade in ministra za delo Luke Mesca. Prepričani so namreč, da sta prav onadva najbolj odgovorna za nastalo situacijo, pri čemer jima očitajo zlasti blokiranje sistematičnega reševanja romske problematike in zakonodajnega svežnja, ki zadeva romska vprašanja in so ga najprej župani jugovzhodne Slovenije, nato pa še večkrat NSi vložili v parlamentarni postopek.

Izpostavljajo, da so med predlogi tudi ukrepi, ki so možni že po obstoječi zakonodaji. Cigler Kralj je pri tem izpostavil možnost hišne preiskave brez odredbe sodišča, ki je po njegovih navedbah možna že sedaj v primeru ogrožanja življenja ali varnosti določenega območja.

"Ne glede na to, kakšen zakon bo, si želimo, da prinese več reda," je dodala Čadonič Špelič. Še bolj pa bo po njenih besedah pomembno, kako bodo institucije te ukrepe izvajale, to pa bo tudi podlaga za presojanje, ali je zakon dosegel svoje namen, je izpostavila.

Glede podpore NSi predlaganemu vladnemu zakonu pa so v NSi pojasnili, da bodo pri tem sledili zlasti mnenju županov jugovzhodne Slovenije, za katere ocenjujejo, da so najbolj kompetentni za presojanje ustreznosti ukrepov, saj poznajo dejanske razmere na terenu. Obljubljajo pa, da bodo v stranki pozorno pregledali vse člene.

Podobno se bodo glede podpore odločali tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, je dejal njen vodja in predsednik Demokratov Anže Logar. "Župani ga pozdravljajo, mislim, da je to pomembno sporočilo, pravijo, da je treba nekaj narediti," je pojasnil. A obenem je izpostavil, da bianco podpore vnaprej ne dajejo.

Logar je sicer ocenil še, da gredo nekatere rešitve v predlaganem omnibus zakonu v pravo smer, bolj pa je po njegovih besedah šokantno, da kljub že zdaj obstoječim pristojnostim dosedanje preganjanje posameznih kaznivih dejanj ni dalo jasnega rezultata v obsodbi ali umiku storilcev iz okolja.

Meni tudi, da se je v pripravo zakona vpletla nedoslednost. "Potem pa je predsednik vlade rekel še, da se bo ta materija spreminjala tudi v državnem zboru. Mislim, da to poraja dvom v ustavno vodotesnost predloga," je navedel Logar.

Tudi on je opozoril, da so bile nekatere rešitve v preteklih letih v parlamentarnem postopku že večkrat predlagane. Zato predlagani omnibus zakon ne sme biti nadomestilo za ugotavljanje odgovornosti. "Aktualna vladajoča politika mora na nek način tudi jasno povedati, kje je v treh letih in pol na oblasti zgrešila, da je prišlo tudi do tega dogodka," je dejal Logar.

V SDS danes izjav za medije o predlaganih vladnih ukrepih niso dajali.

Predstavniki Romov predlogu t. i. Šutarjevega zakona, ki ga v DZ pošilja vlada, načeloma ne nasprotujejo, opozarjajo pa, da je treba preveriti ustavnost nekaterih načrtovanih ukrepov. Predstavnik črnomaljskih Romov Zvonko Golobič opozarja tudi na prestroge ukrepe glede socialnih pomoči. "Ti bi lahko Rome pahnili v še večjo revščino," meni.

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc se strinja s sprejetjem ukrepov, ki preprečujejo kriminal in dejanja, zaradi katerih je sploh prišlo do zakona. Opozarja pa, da je treba zakon oblikovati na način, da v njem predvideni ukrepi ne bodo ustavno sporni, kar sicer opozarjajo nekateri pravniki. "Zato bi morala vlada nekatere predlagane ukrepe dati v presojo pravnikom ter pridobiti mnenje, ali so v skladu z ustavo in pravnimi normami," je dejal. Pri tem opozarja, da bo zakon veljal enako za vse in ne zgolj za Rome.

V zakonu pogreša tudi ukrepe, ki bi pripomogli k hitrejšemu urejanju romskih naselij in izboljšanju kakovosti življenja Romov. Teh ukrepov v predlogu zdaj skorajda ni, ugotavlja.

Predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Golobič opozarja, da bo zakon, v kolikor bo sprejet v predlagani obliki, med Romi "izkopal socialno brezno". Trenutni predlog namreč omogoča posege v socialne transferje, "kar pa bo povečalo revščino med Romi, posledično tudi kriminal," je ocenil. 

Strinja je, da je treba kriminal preprečevati, se ga pa je treba po njegovi oceni lotiti pri koreninah, ne pri posledicah. "Mi lahko iz naselja odpeljemo posameznika ali dva, ampak hitro bo nekdo vskočil v njihove čevlje in nadaljeval z njegovim delom," opozarja. Rešitve, kako se lotiti kriminala v njegovih koreninah, sam sicer nima. "To naj povedo tisti, ki so za to pristojni," je poudaril. Nima pa nič proti, če se socialne transferje odvzame nekomu, ki na primer vozi avtomobil za 50.000 evrov.

Romski svetnik v občinskem svetu Mestne občine Novo mesto Duško Smajek posebnega mnenja o predlogu zakona nima. Kot pravi, tisti, ki so ga pripravili, verjetno vedo kaj delajo. Kritičen pa je do dela centrov za socialno delo. Ko gre za izkoriščanje socialnih transferjev, bi ti morali po njegovi oceni ukrepati že prej.

Pri Varuhu človekovih pravic pojasnjujejo, da so s predlogom Šutarjevega zakona seznanjeni iz medijev in vladnih objav. Načeloma pa opozarjajo, da morajo biti vsi ukrepi, ki posegajo v človekove pravice, zlasti v pravico do zasebnosti, socialne varnosti in svobode gibanja, natančno opredeljeni v zakonu, utemeljeni z legitimnim ciljem ter sorazmerni.

Kot so dodali, je pri tem bistveno, da se pri oblikovanju ukrepov ne pozabi na načelo enakosti pred zakonom ter spoštovanje človekovega dostojanstva.

Spomnili so, da je Varuh že večkrat poudaril, da so socialni transferji namenjeni tistim posameznikom, ki jih po oceni pristojnih organov dejansko potrebujejo za svoje življenje. Zato je treba zagotoviti, da ta pomoč tudi zares doseže upravičence, in preprečiti, da bi se izgubila znotraj družinskih ali drugih struktur.

Varuh tudi meni, da se težave socialne izključenosti, revščine in neenakosti pripadnikov romske skupnosti ne da rešiti z enim ukrepom, temveč le z usklajenim delovanjem več politik: socialne, izobraževalne, stanovanjske, zdravstvene in varnostne. Prav tako že vrsto let opozarja, da pomanjkanje trajnostnih in vključujočih ukrepov, getoizacija, prostorska in socialna segregacija ter neenake možnosti poglabljajo razlike, krepijo nezaupanje in onemogočajo sobivanje.

Izpostavili so tudi, da Varuh v svojih letnih poročilih iz leta v leto neuspešno ponavlja številna priporočila, vezana na romska vprašanja. Kot ugotavljajo, ukrepi za izboljšanje položaja romske skupnosti "ne prinašajo napredka - nasprotno, stanje se ponekod slabša, saj država svojih politik očitno ne spremlja niti sistematično niti odgovorno".

Ali se kažejo kakšne z vidika ustavnih in mednarodnih standardov očitno sporne rešitve, bo Varuh, upoštevajoč doslej obravnavane zadeve, lahko ocenil, ko bo besedilo zakona javno dostopno, so pojasnili. Od DZ medtem že pred tem pričakuje, da bo obravnavo predloga vodil z ustrezno skrbnostjo in presojal vsako določbo z vidika spoštovanja ustave in človekovih pravic, "začenši s tem, da bodo poslanci skladno s tem, kar določa prvi odstavek 82. člena ustave, resnično skrbno preučili vsa kritična stališča lastne zakonodajno-pravne službe".