Kandidat Svobode za župana Mestne občine Maribor Andrej Matvoz želi Mariboru dati "odgovornost do javnega denarja in razumevanje ljudi, ki v tem mestu živijo, delajo in ustvarjajo". "Občina mora biti dober, učinkovit, prijazen servis za vse občanke in občane," pravi. V stranki izpostavljajo njegove vodstvene sposobnosti.

48-letni Matvoz je po izobrazbi pravnik, zadnjih nekaj let pa je direktor Agencije za varstvo konkurence (AVK). "Iskali smo človeka, ki je povezan z Mariborom, ki živi v Mariboru, ki pozna Maribor in ki mu je mar za prihodnost našega Maribora. Ob tem nam je bilo tudi pomembno, da se spozna na vodenje, kajti Maribor je druga največja občina in voditi takšen sistem ni enostavno," je na današnji predstavitvi kandidata na Slomškovem trgu povedala vodja svetniške skupine Gibanja Svoboda v mariborskem mestnem svetu Davorka Pregl.
"Hkrati smo iskali strokovnjaka, ki bo znal ustvariti pogoje za razvoj Maribora, zato da bodo ljudje lahko delali in živeli v Mariboru, zato da bodo podjetniki lahko uresničevali svoje ideje in zato, da bodo strokovnjaki s svojim znanjem lahko iskali rešitve. V Andreju Matvozu smo našli vse te lastnosti," je dejala.
Po besedah Matvoza je njegova odločitev za župansko kandidaturo zorela več let. "Verjamem, da lahko znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil, uporabim tudi pri delu za to moje mesto," je dejal. Meni, da mu je dolgoletno vodenje AVK, kjer mu mandat direktorja poteče konec decembra 2027, dalo "sposobnost sprejemati odločitev tudi takrat, ko komu ni všeč".
"Poznam delovanje javnih inštitucij, postopke odločanja in področje javnega naročanja. Prihajam tudi iz manjše podjetniške družine, zato razumem, koliko dela je potrebnega, da se denar zasluži, in še pomembneje, kako ga kasneje tudi porabiš," je dejal.
Med področji, ki jim bo namenil posebno pozornost, je naštel pregledno in gospodarno upravljanje občine in občinskih podjetij, uravnotežen razvoj celotnega mesta, dostopnost mesta in delovanje javnih služb. Med drugim si bo prizadeval za več vsebin v Mestnem parku vključno z razmislekom o ustrezni prihodnosti nekdanje gostilne Pri treh ribnikih. "Veliko priložnosti vidim v boljšem povezovanju Pohorja, Drave in mestnega središča," pravi.
Matvoz ni član stranke in je sprva nameraval nastopiti kot neodvisni županski kandidat, a si je nato premislil. "Med pogovori z Gibanjem Svoboda smo ugotovili, da obstajajo neke sinergije, neke ideje, ki smo jih sposobni skupaj izvesti boljše in bolj učinkovito, vse v smislu koristi za Maribor," je povedal.
Za mestni svet ne bo kandidiral, Svoboda pa bo imela listo kandidatk in kandidatov, ki jo bo vodila Preglova. Slednja je postala potem, ko je Svoboda lani sklenila sporazum o sodelovanju s sedanjim županom Sašo Arsenovičem, podžupanja. Iz vrst Svobode je tudi podžupan Srečko Vilar, stranka pa ima v mariborskem mestnem svetu trenutno 10 od skupno 45 sedežev.
Doslej so kandidaturo za župana Maribora na letošnjih volitvah napovedali mestni svetnik Stranke mladih - Zeleni Evrope Igor Jurišič, predsednik mestne četrti Studenci Matej Vodopivec kot kandidat Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) s podporo Piratske stranke in Preroda, skupni kandidat SD, Levice in Liste kolesarjev in pešcev Matevž Frangež ter nekdanja smučarka Katja Koren, najverjetneje kot kandidatka strank SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus.
Iz kroga dosedanjega župana Arsenoviča, ki ne bo več kandidiral, prihaja njegov mestni svetnik Andrej Bauman, ki je tako kot radijski novinar Bor Greiner zbral podpise za kandidaturo. Poleg Greinerja sta župansko kandidaturo v Mariboru uradno vložila tudi že kandidat Stranke slovenskega naroda (SSN) Vincenc Gajser in kandidat stranke Straža Aleš Ernecl.
Kranjski župan Matjaž Rakovec ob vnovični kandidaturi izpostavil vrsto načrtov
Kandidaturo za župana Mestne občine Kranj je danes uradno napovedal tudi dosedanji župan Matjaž Rakovec. Ob tem je izpostavil dosedanje dosežke in vizijo za naprej. Med načrtovanimi projekti sta tudi ureditev avtobusnega postajališča v centru mesta in izgradnja kulturne dvorane. Rakovec bo tudi tokrat nastopil kot kandidat SD.

Kot je dejal danes, je Kranj po njegovem mnenju mesto z največjo kakovostjo življenja in njegova vizija je, da to ohranijo ter nadgradijo. Slogan njegove volilne kampanje bo Gradimo Kranj na rezultatih, z izkušnjami in za prihodnost.
Spomnil je, da se je v njegovih dveh dosedanjih mandatih izvedlo več kot 400 projektov v skupni vrednosti preko 150 milijonov evrov. Poleg tega je veliko projektov še v realizaciji. "Zelo gledamo na to, da pridobivamo evropska sredstva, zato se nekatere zadeve zavlečejo dlje časa. Samo z lastnimi sredstvi pa zagotovo ne bi mogli izvesti toliko investicij, kot smo jih," je dejal.
Med drugim je bilo za več kot 30 milijonov evrov investicij v šole, trenutno je v teku več kot 30 milijonov evrov vredna investicija v komunalno in infrastrukturo Gorki 3 ter od 15 do 20 milijonov evrov vredna investicija v industrijsko cono Hrastje. Prenovljenih je bilo veliko cest in mostov. S takim tempom želijo nadaljevati tudi v prihodnje, je napovedal Rakovec.
Med največjimi projekti naslednjega mandata je izpostavil gorenjsko bolnišnico. Ta projekt, ki zahteva tudi ureditev cestne in vodovodne infrastrukture, bo dodobra spremenil sliko občine, je prepričan. Obeta se tudi izgradnja več garažnih hiš, pa projekt Severna vrata z novimi prostori za zdravstveni dom, nova ledena dvorana, preureditev avtobusnega postajališča v centru in koncertna dvorana.
Prav slednja dva projekta sta med občani med najtežje pričakovanimi. O koncertni dvorani je govora že vrsto let, sedaj pa se je pokazala možnost za njeno gradnjo na območju Stare Save, kjer zasebni lastnik snuje stanovanjsko in poslovno gradnjo. Bo pa o tem moral v začetku prihodnjega leta najprej odločati novi mestni svet, je pojasnil Rakovec.
"Projekti so zelo smeli, ampak glede na rezultate, ki smo jih dosegli, in z izkušnjami, ki smo jih dobili, verjamem, da bo prihodnost Kranja še boljša in da bomo dosegli vse cilje, ki smo jih postavili. Moje vodilo je, da ljudje dobro živijo v Kranju, da imajo čim več prostega časa, da imajo okoli sebe zdravo okolje in da se pri nas dobro počutijo," je sklenil.
Tudi na tokratnih volitvah bo nastopil kot kandidat SD. Morebitne podpore drugih strank vsaj zaenkrat še nima. SD pa je že sestavila tudi kandidatno listo za mestni svet z vsemi 33 kandidati. Takoj za Rakovcem so aktualna podžupanja Manja Zorko, Sebastjan Gubič, Nataša Majcen in Primož Terplan.
Glede na število že napovedanih županskih kandidatov v Kranju Rakovec računa, da bo volilna kampanja precej pestra. Upa, da bo čim bolj poštena, ampak že začeto udarjanje zoper njega ne kaže na to. "Z moje strani verjamem, da bo kampanja korektna, pozitivno usmerjena, da bomo gledali v prihodnost, kaj bomo naredili in se pohvalili s tem, kar smo ustvarili, ker tega je res ogromno," je dejal.
Rakovec ima trenutno javno najavljene štiri protikandidate. To so njegov nekdanji podžupan Janez Černe kot neodvisni kandidat, Irena Dolenc s podporo NSi, SLS in Fokusom, Tomaž Krišelj s podporo Stranke generacij ter Vekoslav Panigaz s podporo stranke Resnica.
Dermol za nadaljevanje dela na čelu velenjske občine
Za še en mandat na čelu Mestne občine Velenje se bo potegoval dosedanji župan Peter Dermol, ki je ob današnji uradni predstavitvi vnovične kandidature predstavil poglede na razvoj mesta. Je županski kandidat stranke SD, zbral pa je tudi zadosti podpisov podpore med volivci. Na kandidatni listi SD za mestne svetnike v Velenju je nekaj novih imen, na listi sta tudi dva sindikalista.

Dermol, ki je že vrsto let zvest stranki SD, velenjski župan pa je od leta 2020, je vnovično kandidaturo za župana napovedal 3. julija letos na rudarski prireditvi Skok čez kožo. To ni bilo naključje, je dejal danes.
"Zdelo se mi je prav, da ljudem, ki so v preteklosti gradili naše mesto, tudi neposredno in kot prvim in najbolj zaslužnim povem, da sem se odločil in da bom ponovno kandidiral za župana," je dejal.
Dodal je, da od prvega dne opravljanja županske funkcije zelo veliko oziroma največ pozornosti namenja prav zaščiti Premogovnika Velenje in rudarjev ter da se je ob načrtovanju prestrukturiranja regije zavzemal za odkrite pogovore o tem, kaj rudarje čaka v prihodnosti. Ob tem je poudaril pomen spoštovanja tradicije in zaščite identitete mesta.
Dermol je bil prvič za župana izvoljen na nadomestnih volitvah oktobra 2020, nato pa je na rednih v jeseni 2022 že v prvem krogu prepričljivo zmagal izmed šestih kandidatov. Kot je dejal danes, je bila odločitev za vnovično kandidaturo težka in odgovorna, je pa ne bi bilo brez sodelavcev, brez podpore družine in celotne ekipe SD, pa tudi ne brez podpore, ki jo, kot je dejal, čuti v širši javnosti.
Zato se je med občane podal tudi z zbiranjem podpisov podpore kandidaturi in jih zbral toliko kot na prejšnjih volitvah. "Nisem samo župan dobrih 300 članov SD v Velenju, ampak župan vseh Velenjčank in Velenjčanov," je dodal.
Glede volilnega programa meni, da so v zadnjih šestih letih pokazali in tudi s statistiko dokazali, da so "premikali meje" in postorili "izjemno veliko na področju pomoči sočloveku, socialne varnosti, po drugi strani pa izjemno veliko na pridobitvi nepovratnih sredstev in seveda tudi na realizaciji različnih projektov".
Za leto 2027 ima občina že sprejet proračun, ki po Dermolovih besedah zagotavlja, da bodo začeli vlagati 12 milijonov evrov v Zdravstveni dom (ZD) Velenje, da bodo zgradili novo mestno tržnico, energetsko sanirali 11 javnih objektov, zgradili novo telovadnico pri OŠ Gustava Šiliha Velenje, vlagali v lokalne ceste in še na vrsto drugih področij.
Predstavil je tudi listo SD Velenje za 33-članski mestni svet, v katerem ima trenutno SD 16 članov. Na kandidatni listi za volitve je več obstoječih svetnikov in tudi nekaj novih imen, med njimi je pomočnica direktorja ZD Velenje Dea Hudarin Kovačič, Lana Đuričić, ki je najmlajša na listi, in sindikalista Simon Lamot in Žan Zeba. Raznolika ekipa, kot jo je opisal Dermol, bo volivce nagovarjala s sloganom Velenje pripada vsem.
Poleg Dermola so doslej župansko kandidaturo v Velenju napovedali Nejc Pačnik (SDS), Veronika Juvan (NSi), Franci Lenart (Naše Velenje) in Faruk Pijuković - Crni (Rešitev - Stranka upokojencev Velenje Slovenija).




































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.