Po mnenju ministrstva za kulturo, ki je upravičenca - blejsko župnijstvo k takšni dopolnitvi pozvalo julija, vrnitev v naravi ni možna, upravičenec pa je nasprotno prepričan, da so razlogi za nasprotovanje vračilu Blejskega otoka v naravi zgolj ideološki in ne pravni.
Upravičenec oziroma v njegovem imenu pravni pooblaščenec odvetnik Daniel Starman tako v dopisu, ki so ga na ministrstvu za kulturo prejeli 23. avgusta, poudarja, da bo uporabil vsa pravna sredstva v Sloveniji in tudi v institucijah Evrope za uveljavitev svoje upravičene zahteve. Na ministrstvu za kulturo, ki bo odločbo po napovedih izdalo v septembru, pa zadnjega dopisa ne komentirajo.
Po prepričanju ministrstva za kulturo se Blejski otok šteje za naravno vrednoto na podlagi določil zakona o ohranjanju narave, ki predpisuje, da nepremičnine na zavarovanih območjih in naravne vrednote, ki so v lasti države, kot je tudi Blejski otok, niso v pravnem prometu, razen v primerih, določenih v zakonu. Nasprotno Starman v dopisu med drugim pojasnjuje, da "zakoniti zastopnik v nasprotju z dosedanjimi stališči neutemeljeno trdi, da naj bi šlo pri vračilu denacionaliziranega premoženja za pravni promet, kar je pravni absurd. Sklicuje se celo na predpise, ki so bili sprejeti po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji".
