V zvezi z državnim holdingom in slabo banko je ostal problem zaupanja, je ob današnjem neizglasovanju referendumov v državnem svetu menil predsednik republike Danilo Türk. Nezaupanje je posledica tega, da so bile te rešitve v državnem zboru sprejete s preglasovanjem, je ob robu svojega današnjega pogovora za skupno dobro v Krškem povedal Türk. Po njegovem mnenju je tak način sprejemanja dal opoziciji občutek, da je tako rekoč premagana, kar po njegovem ni dobro. Kot je pojasnil, pa je treba v izvedbi teh ureditev ponovno zaupanje vzpostaviti z ustreznimi podzakonskimi akti in s kadrovskimi rešitvami, ki bodo prepričljive, je dodal.
Kot predsednik tudi razume pobudnike obeh referendumov, hkrati pa referendum ni edina pot naprej, je opozoril. Druga pot obstaja in bil bi za to, da se tudi o tej resno razmisli, je še povedal Türk.
Zver in Pahor proti referendumu
Evropski poslanec in predsedniški kandidat SDS in NSi Milan Zver je še pred glasovanjem državnih svetnikov izjavil, da referendum o Slovenskem državnem holdingu in slabi banki ne bi v ničemer pozitivno vplival na izhod Slovenije iz krize, ampak "pelje direktno v izgubo suverenosti, v bankrot države in v prošnjo za mednarodno pomoč".
Preberite tudi: Državni svetniki niso sprejeli zahteve za razpis referenduma o zakonih o Slovenskem državnem holdingu in in o slabi banki.
Zver je menil, da bi odločitev za referendum lahko pripeljala do bistvenega poslabšanja ne samo položaja Slovenije v svetu, temveč tudi pri iskanju izhoda iz krize. To bi slabo vplivalo na gospodarsko rast, pa tudi na druge socialne kazalce v družbi, kot je stopnja brezposelnosti, ki bi se po Zverovem mnenju v prihodnosti kratkoročno še povečala, ne pa zmanjševala.
Zato ga čudi, da so pri tej pobudi sodelovali tudi predstavniki sindikatov v državnem svetu, saj bi referendum po njegovih besedah podaljšal agonijo in s tem tudi socialne težave. Od Branimirja Štruklja, Draga Ščernjaviča in Dušana Semoliča bi pričakoval, da bi "veliko bolj socialno čuteče sprejemali te reforme".
Še posebej pa ga je skrbelo dejstvo, da so bili med pobudniki odložilnega veta, ki ga je na zakona o Slovenskem državnem holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t. i. slabe banke, sprejel državni svet, tudi podporniki njegovih tekmecev na predsedniških volitvah Boruta Pahorja in Danila Türka. Kot je dejal Zver, Pahor ni naredil ničesar za to, da bi svoje podpornike prepričal v pogubnost referenduma, čeprav mu sam nasprotuje.
Zveru se je tako uresničila želja, da odločitev o referendumu v DS ne bo sprejeta.
Pahor je upal, da referenduma ne bosta izglasovana
Kandidat za predsednika republike Borut Pahor je upal, da DS ne bo izglasoval referendumov o slabi banki in o državnem holdingu. Morebitni padec zakonov, ki jih sam sicer ni podprl, ga ne skrbi toliko, opozarjal pa je na posledice, ki bi jih imel padec zakona na referendumu in tudi že sama najava referenduma.
Pahor je dejal, da razume željo sindikatov, da opozorijo na stisko. "Vse to je legitimno. Kot nekdo, ki te vlade ne podpira in ki ni glasoval za ta dva zakona, pa si upam reči, da je referendum druga stvar, ki verjetno bistveno spremeni parametre možnosti, da se Slovenija povleče iz krize," je opozoril.
Po Pahorjevem prepričanju bo že sama najava referenduma vplivala na trge. Padec zakona na referendumu, zlasti pa morebitni padec vlade, bi pa po njegovem mnenju Slovenijo pahnil globoko nazaj. "In ne vem, kako se bomo potem uspeli pobrati. Zdaj je čas za pamet. Še je čas," je poudaril predsedniški kandidat.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.