Komisija ministrstva za šolstvo, ki je preučevala okoliščine izginotja arhivskih spisov glede imenovanja ravnateljev v času nekdanjega ministra Slavka Gabra, ni prišla do natančnih ugotovitev. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil šolski minister Milan Zver, ki ni želel "predstavljati teorij zarot", je do izginotja spisov lahko prišlo zaradi izredno neurejenega arhiva ministrstva ali zaradi nezakonitega ravnanja nekaterih uslužbencev z njimi.
Minister Zver je uvodoma povzel dogajanje v aferi z manjkajočimi spisi. Gre za pet primerov, ko je nekdanji minister Gaber zavrnil soglasje za imenovanje ravnateljev. Kot je dejal, je v začetku junija njegov kabinet želel vpogled v nekatere spise o imenovanju ravnateljev, a so 21. junija ugotovili, da omenjenih pet spisov manjka. Sredi julija je nato zasedal parlamentarni odbor za šolstvo, ki je ministrstvu naložil, naj ugotovi, kaj se je z arhivi zgodilo. Štiri dni pozneje (19. julija) pa so spise našli na direktoratu za osnovno šolstvo.
Odprta vprašanja
Nekatera vprašanja ostajajo odprta, še posebej zato, ker so se v javnosti pojavljali spisi, ki so jih na ministrstvu pogrešali, pravi Zver. Tako so s podatki, ki so se nahajali v manjkajočih spisih, razpolagali dnevnik Delo, tednik Mladina in tudi nekdanji minister Gaber. Do teh podatkov so prišli mimo uradne poti, poudarja Zver. To pa je po njegovih besedah problem ministrstva oz. njega samega, zato mora vzpostaviti sistem hranjenja gradiv in komuniciranja z javnostjo, ki bo v skladu s predpisi.
Sankcij minister ni napovedal
Komisija je poleg tega ugotovila, da je minister od uslužbencev dobival zelo različne podatke glede manjkajočih spisov, kar se v prihodnosti ne sme več dogajati, opozarja Zver. O nadaljnjih ukrepih oziroma sankcijah je še prezgodaj govoriti, pravi Zver, ki trdi, da sam ne išče krivca za nastali položaj, temveč poskuša zanj odkriti vzrok.