Zveri in divjad: odstreliti ali zaščititi?

Velike zveri – medved, volk in ris, se v največjem številu nahajajo v najbolj zaščitenih habitatih na notranjskem in kočevskem, so pa, razen na severu in vzhodu države, prisotne skoraj povsod. Njihovo število spremljajo z DNK analizami. Slino, dlako, iztrebke ali urin zveri najdejo in vzorčijo na terenu, nato jih analizirajo v genetskem laboratoriju. "Na ta način prepoznamo žival, če pa najdemo več vzorcev, lahko živali sledimo skozi prostor in čas" pojasnjuje doktor Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete. "Lahko rekonstruiramo rodovnike, da vidimo, če prihajajo iz kakšne druge populacije. Ta genetika nam nudi ogromno nekih podatkov."

Število zveri znamo torej zanesljivo oceniti, to pa je precej pomembno, da bi znali natančno oceniti, kakšno bo vsakoletno število za odstrel.

Odstrel zveri že desetletja politično vprašanje

Naravovarstveniki si želijo čim manjšega odstrela, kmetje, ki se soočajo z izgubami drobnice in škodo v poljedelstvu, pa si vedno znova prizadevajo za čim številčnejši odvzem. "Lovci smo tukaj med kladivom in nakovalom kot grešni kozel, v resnici pa smo tisti, ki to stvar rešujemo na takšen ali drugačen način", pravi Tone Marinčič, ki se z lovom ukvarja že petdeset let. 

Odstreliti ali ne še zdaleč ne bi smelo biti vprašanje v domeni politike, temveč stroke. "Število zveri in divjadi v praksi vsako leto prilagajamo nosilnosti prostora," pojasnjuje Marinčič – ne le z odstrelom, ampak tudi s skrbjo, da imajo v gozdu dovolj hrane, sadnega drevja, da ne zahajajo v naselja. "Za risa in za volka nimamo določene višine za vzdrževanje številčnosti, za medveda so strokovnjaki ocenili, da je to 800 osebkov, ker se je pokazalo, da so nad to številko konflikti drastično porasli," pojasnjuje Matej Bartol z Zavoda za gozdove Slovenije. Torej, če je medvedov več kot 800, začnejo bolj pogosto zahajati v urbana območja, v stik s človekom, zato jih država z vsakoletnim odstrelom poskuša držati na tej številki.

Letno okoli 300 tisoč evrov škode

Država je kmetom in živinorejcem samo lani izplačala za skoraj 320 tisoč evrov škode, ki so jo povzročile divje zveri. Napadi volka na drobnico so pogosti, kar, razumljivo, kmetom povzroča precej slabe volje. Volka, ki v kratkem času večkrat napade, odstrelijo. Nekontrolirano in nepremišljeno poseganje v populacijo volkov pa ima lahko ravno nasproten učinek, razlaga Skrbinšek z Biotehniške fakultete, saj se volkovi začnejo pariti s psi, kar – to se je denimo že zgodilo v Italiji – povzroči genetsko onesnaženost, hitrejše širjenje vrste ter posledično večje težave.

So velike zveri človeku nevarne? Tako volk, ris kot medved so precej plašne živali, ki se človeka bojijo bolj, kot se mi bojimo njih. V tokratni rubriki 24ur Inšpektor tudi o tem, kako ukrepati, če srečate medveda. Zakaj imamo vse manj srn ter kako krotimo šakala, ki se v naših gozdovih izjemno hitro širi?