Maljevac je pojasnil, da gre za osnovni urni postavki za sklop storitev A in B, torej za pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih in za pomoč pri podpornih dnevnih opravilih.
Pri določitvi nove urne postavke so upoštevali efektivne ure dela, torej koliko jih lahko zaposleni dejansko opravijo na terenu, pa tudi koliko je bolniških odsotnosti in dopustov. S tem so po besedah ministra prisluhnili terenu in stroki.
Minister je v izjavi za medije ocenil, da gre pri sistemu dolgotrajne oskrbe, ki ga v postavljajo v mandatu zdajšnje vlade, "za največji premik na področju socialnega varstva v zgodovini".
Priznal je sicer, da je "kadrovska stiska zagotovo zelo velik problem". Kot je dejal, je plačilo eno, v prihodnjih letih pa tudi več denarja ne bo dovolj. Dodal je, da je zaposlovanje tujcev realnost.
Maljevac je še povedal, da je zavode pozval, naj dvignejo plačne razrede v obsegu, kot lahko s plačno zakonodajo, v skladu s katero lahko direktorji zavodov desetim odstotkom zaposlenih dvignejo plače, saj bo to krito iz proračuna, pa tudi naj redno izplačujejo nadure.
Povedal je, da intenzivno delajo na informacijskem sistemu za izdajo odločb za dolgotrajno oskrbo, za katerega pričakuje, da bo deloval najkasneje do septembra. Kot je povedal, bistvenih zamud pri uveljavljanju pravic ljudi zaradi sistema ne pričakuje.
Zaposleni in delodajalci bodo od 1. julija plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo, in sicer odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine.
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Robert Ljoljo je v izjavi za medije povedal, da so na uvedbo obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo dobro pripravljeni. "Mislim, da bomo lahko sledili vstopanju v sistem z odločbami," je dejal.
Povedal je, da z izvajalci ne bodo sklepali nobenih pogodb, saj bo osnova za plačevanje storitev osebni načrt, ki ga bo sklenil upravičenec z izvajalcem. V prvem obdobju bodo plačila izvajali po tako imenovanem pavšalu. "S tem računamo, da bo uvedba lažja in enostavnejša," je povedal.
Minister Maljevac je v nagovoru izvajalce dolgotrajne oskrbe tudi pozval, naj bo skupni cilj vseh živ sistem dolgotrajne oskrbe, ki zagotavlja univerzalno dostopnost. Poudaril je, da jih druži skupna zavest, da je "dolgotrajna oskrba nujna, da moramo ljudem, ki ne zmorejo več sami, zagotoviti dostojanstveno, kakovostno in dostopno podporo".
DZ je prejšnji teden sprejel novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki od 1. decembra uvaja zgornjo mejo višine oskrbnine v domovih za starejše. Tako stroški ne bodo smeli preseči zneska minimalne zajamčene pokojnine za 40 let delovne dobe, ki je letos 781 evrov. Novela je uvedla tudi možnost statusa oskrbovalca družinskega člana za upokojence.
Občine za dvig postavke
Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije pozdravljata dvig urne postavke za dolgotrajno oskrbo, ki ga je danes napovedal Maljevac. Opozarjajo, da občine ne smejo biti dodatno obremenjene s financiranjem razlik med dejanskimi stroški in tistimi, ki jih bo priznala država.
Občine so v zadnjem času imele pomisleke v zvezi z višino postavk in transparentnostjo izračuna. "Zato ocenjujemo napoved višje cene kot pomemben in potreben korak k realizaciji dejanskega kritja stroškov izvajalcev ter k zagotavljanju kakovostne storitve za uporabnike," so za STA zapisali v Skupnosti občin Slovenije.
Poudarili so, da bo sistem dolgotrajne oskrbe uspešen le, če bo temeljil na realnih finančnih ocenah in bo omogočal ustrezne pogoje za delo izvajalcev.
Tudi po mnenju Združenja občin Slovenije je zvišanje postavke pomemben korak. Pri priznanju dejanskih stroškov izvajanja dolgotrajne oskrbe se morajo upoštevati tudi specifike terena ter višji stroški dela ob nedeljah in praznikih.
Obenem so poudarili, da realni stroški izvajanja storitev, zlasti v manjših in podeželskih občinah, že zdaj presegajo prejšnje ocene, pokrivanje stroškov storitev ob nedeljah in praznikih pa je vprašljivo tudi z novo postavljeno ceno. "Učinkovit in trajnosten sistem dolgotrajne oskrbe na domu zahteva cene, ki bodo dolgoročno pokrivale vse stroške, tudi tiste, ki se nanašajo na prevoz, organizacijo dela in zagotavljanje kadrov," so zapisali.
Pričakujejo, da bo ministrstvo nadaljevalo dialog z občinami kot ključnimi partnerji pri izvajanju dolgotrajne oskrbe ter zagotovilo mehanizme za sprotno prilagajanje cen dejanskim razmeram na terenu. To pomeni ne le ob sistemskih spremembah, temveč tudi ob zaznanih odstopanjih in novih podatkih.
Pomanjkljivosti dolgotrajne oskrbe
Skupnost socialnih zavodov Slovenije, kjer podpirajo danes napovedani dvig urne postavke za dolgotrajno oskrbo na domu in v institucijah, največjim izvajalcem pomoči na domu še vedno odsvetuje podpis pogodb z občinami za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Med drugim jih skrbi pavšalno plačevanje storitev izvajalcem in informacijska podpora.
Sekretar skupnosti Denis Sahernik je za STA ob tem poudaril, da ne morejo resno komentirati, ali bodo nove cene zadoščale, saj za to še nimajo potrebnih informacij. "Žal tudi slaba dva tedna pred formalnim začetkom izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu nimamo pogojev, da bi si kot bodoči izvajalci lahko sestavili celovito finančno in organizacijsko sliko," je poudaril Sahernik.
"Dejstvo ostaja, da se bo s 1. julijem dolgotrajna oskrba na domu uvedla zgolj na papirju, torej brez informacijskega sistema, brez odločb, brez uporabnikov, brez izvajalcev in brez realnih možnosti, da bi se storitve v praksi dejansko začele izvajati," je izpostavil.
Zaposleni in delodajalci bodo namreč od 1. julija plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo, in sicer odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine.
V skupnosti svojim članom, ki predstavljajo največjo mrežo izvajalcev pomoči na domu, še vedno odsvetujemo podpis pogodb z občinami, dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji za odgovorno in kakovostno izvajanje oskrbe.
Prav tako imajo resne pomisleke pri izvajanju dolgotrajne oskrbe v instituciji. Podpirajo sicer, da bodo stanovalci v domovih za starejše za nastanitev in prehrano plačevali enako, ne glede na dom, v katerem bivajo. "Menimo, da je to pravično do vseh uporabnikov in pomemben korak k večji preglednosti sistema," so zapisali.
Ob tem pa so opozorili, da imajo izvajalci različno visoke stroške za nastanitev in prehrano. Stroški so odvisni od številnih dejavnikov, kot so razlike v plačah in delovni dobi zaposlenih, razpoložljivosti kadra, lokalnih cenah energentov in živil ter specifičnih lastnosti objektov.
Sahernik se zato sprašuje, kdo in kako bo kril razliko med enotno ceno za uporabnika in dejanskimi stroški izvajalcev. "Če odgovorov na ti vprašanji ne bo, obstaja resno tveganje, da bo nov sistem finančno ogrozil delovanje številnih domov, ki že danes delujejo na robu vzdržnosti," je opozoril.
Direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Liljana Batič Dernovšek, ki dvig postavke podpira, pa je danes ob robu posveta o dolgotrajni oskrbi na Brdu pri Kranju za medije opozorila tudi na kadrovsko pomanjkanje v socialnovarstvenem sistemu. Dejala je, da ministrstvo pri tem dela korake, vendar premalo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.