ZZZS noče pokrivati izgub bolnic

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se ne strinja s predlogom Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije o porabi dela presežka ZZZS. V ZZZS menijo, da je predlog usmerjen predvsem v saniranje negativnega finančnega poslovanja nekaterih bolnišnic in predlagajo, naj se ta sredstva raje porabijo za širitev nekaterih programov. Izgube zdravstvenih zavodov bi po njihovem mnenju moral kriti ustanovitelj, torej država.

Koliko denarja je ostalo?

Okoli 80 milijonov evrov, kolikor znaša presežek ZZZS, je sicer deloma že razporejen. 17,5 milijona evrov bo šlo za odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju, 2,3 milijona evrov za dodatne programe, opravljene v letu 2007, ki še niso bili plačani, 15 milijonov evrov pa v rezervni sklad. Nerazporejenega bo ostalo 46,7 milijona evrov.

S širjenjem nekaterih programov, za kar bi namenili 25 milijonov evrov, bi po mnenju ZZZS prispevali h krajšanju čakalnih dob. Poleg tega predlagajo, naj se dodatnih osem milijonov evrov porabi za specialistične ambulantne dejavnosti.

Dodatna sredstva za programe

ZZZS partnerjem v zdravstvu predlaga širitev tistih programov, ki so jih predlagal že v okviru dogovorov za splošni dogovor za letošnje leto. Poleg tega predlagajo, naj se namenijo dodatna sredstva za programe, ki jih je kot prioritetne opredelil zdravstveni svet, za ustrezno vrednotenje dežurstev v skladu s spremembo kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, za programe zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesja in danke (program Svit) ter raka dojk (program Dora). Dodatna sredstva pa bi namenili za širitev programov magnetne resonance in računalniške tomografije.

Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je spomnil, da če pogajanja za plače v javnem sektorju uspejo oz. bo zahteva po 3,5-odstotnem povišanju plač uresničena, bo samo za plače v zdravstvu potrebnih dodatnih 40 milijonov evrov letno.

Glede predloga poslanke Zares Cvete Zalokar Oražem, naj se del sredstev zavoda nameni za financiranje programov negovalnih oddelkov, je direktorica področja za zdravstvene analitike in ekonomike ZZZS Sladjana Jelisavčić spomnila, da nekega programa ni mogoče zagnati samo za eno leto oz. do porabe sredstev. To pa so enkratna sredstva. Zavod sicer vsako leto povečuje sredstva, namenjena neakutni bolnišnični obravnavi. Povečujejo pa jih skladno z odpiranjem novih negovalnih mest v javnih ustanovah, je še dodala.

Če bodo partnerji v zdravstvu upoštevali njihov predlog, bo to porušilo sanacijske načrte direktorja Onkološkega inštituta Aljoše Rojca. Ta je namreč načrtoval, da bo del "minusa", ki ga je zavod pridelal v lanskem letu, lahko pokril prav iz pogajanj za aneks k splošnemu dogovoru.