Odprave obveznih izolacij ob okužbi s koronavirusom v kratkem ni pričakovati

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so posvetovalno skupino za spremljanje koronavirusa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaprosili za presojo, če je posameznik v primeru okužbe s koronavirusom, še posebej, če nima simptomov, res utemeljeno avtomatsko podvržen ukrepu izolacije in posledično odsotnosti z dela.

Ob tem so navedli, da so bili posamezniki v letu 2020 zaradi covida-19 skupno bolniško odsotni 555.937 dni, leta 2021 1.073.891 dni, v letošnjem letu do 1. julija pa 1.284.369 dni.

Zaradi izolacij ob okužbi s koronavirusom pa je ZZZS v letu 2020 izplačal 43.343.762, leta 2021 83.680.408, v letošnjem letu do 1. julija pa 107.578.188 evrov nadomestil za bolniško odsotnost.

"Podatki, ki jih prilagamo, so zaskrbljujoči, nenazadnje je tudi poraba namenskih sredstev za zdravstveno varstvo pomembna vsebina, ki jo moramo regulirati, če tega ukrepa klinična oblika in intenzivnost bolezni morda ne zahtevata več," so poudarili.

Posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa zaprosila ZZZS (še) ni obravnavala, kot je razvidno iz zapisnikov, objavljenih na spletni strani NIJZ. Je pa mnenje v četrtek podala delovna skupina za klinično obravnavo in zdravljenje. Delovna skupina je del posvetovalne skupine, vodi jo članica posvetovalne skupine Tatjana Lejko Zupanc, sicer infektologinja in predstojnica ljubljanske infekcijske klinike.

V delovni skupini je vseh osem navzočih članov soglasno sprejelo stališče, da ukrep izolacije na koronavirus pozitivnih posameznikov sodi med pomembne epidemične ukrepe, ki zmanjšajo širjenje virusa v populaciji, in je še vedno del strategije večine držav, pa tudi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Evropskega centra za nalezljive bolezni (ECDC) in ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC).

"Večina držav ima podobne kriterije kot Slovenija, redke imajo krajšo izolacijo, le Norveška in Avstrija sta izolacijo ukinili, pri čemer je na Norveškem cepljenih 75,4 odstotka populacije, v Avstriji pa 74,3 odstotka," so v zapisniku sestanka navedli člani delovne skupine. Po zadnjih podatkih NIJZ je v Sloveniji proti covidu-19 polno cepljenih 58 odstotkov ljudi.

Ob tem so člani skupine pojasnili, da so raziskave pokazale, da ni pomembnih razlik v trajanju kužnosti med v Sloveniji in Evropi trenutno razširjeno koronavirusno različico omikron ter prejšnjimi različicami koronavirusa.

Na odločitev Avstrije, kjer so s 1. avgustom odpravili obvezno izolacijo za okužene z novim koronavirusom, se je konec julija odzval član delovne skupine za klinično obravnavo in zdravljenje Matjaž Jereb, sicer vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

"To potezo lahko razumemo kot ekonomsko učinkovito, nikakor pa kot zdravstveno sprejemljivo," je dejal in dodal, da odločitve nikakor ne podpira. Spomnil je na osnovno pravilo, naj bolni ljudje ne hodijo naokoli. Odprava izolacij namreč ne pomeni le potencialnega širjenja okužb s koronavirusom, pač pa tudi nevarnost za okuženega, ki se mu lahko zdravstveno stanje tekom prebolevanja okužbe poslabša.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v torek pojasnil, da glede izolacije ob okužbi s koronavirusom zavzema enako stališče kot Jereb.

Posvetovalna skupina bi ob izrazitem poslabšanju epidemije predlagala obvezno samotestiranje v šolah

Posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa pri NIJZ, ki jo vodi epidemiolog Mario Fafangel, je na sestanku v torek med drugim obravnavala strokovno mnenje o samotestiranju na koronavirus v vzgoji in izobraževanju, ki ga je pripravila delovna skupina za epidemiološko spremljanje in odzivanje, ki jo prav tako vodi Fafangel.

V posvetovalni skupini predlagajo, da se v primeru prvega scenarija širjenja epidemije covida-19 s pričetkom novega šolskega leta samotestiranje v domačem okolju v vzgoji in izobraževanju priporoči posameznikom s simptomi okužbe s koronavirusom in tistim, ki so bili v stiku z osebo s potrjeno koronavirusno okužbo.

Prvi scenarij bo veljal, če bo prevladovala različica koronavirusa, ki se naglo širi v vseh skupinah prebivalstva in pri večini ne povzroča težjega poteka covida-19, ki bi zahteval bolnišnično zdravljenje. Gre za scenarij, ki je ob trenutnih epidemičnih razmerah že v veljavi.

V primeru drugega scenarija pa v posvetovalni skupini priporočajo, da se samotestiranje v vzgoji in izobraževanju na domu razširi na vse posameznike in naj se obvezno izvaja vsaj enkrat na teden. Ta bi v veljavo stopil v primeru naglega širjenja različice koronavirusa, ki bi povzročila težji potek covida-19 v tako visokem deležu, da bi brez dodatnih javno-zdravstvenih ukrepov nastopila preobremenitev zdravstvenega sistema na vseh ravneh.

Če bodo odločevalci priporočila posvetovalne skupine upoštevali, bo komplete za domače samotestiranje v obeh scenarijih s kartico zdravstvenega zavarovanja mogoče prevzeti v lekarnah.

Iz zapisnika skupine sicer ni jasno, ali se predlog nanaša zgolj na učence ali tudi na zaposlene v vzgoji in izobraževanju.

Člani posvetovalne skupine so se na sestanku seznanili tudi s strokovnim mnenjem delovne skupine za okoljske dejavnike in higieno. Kot je razvidno iz zapisnika, so v delovni skupini sprejeli priporočila za prezračevanje z namenom preprečevanja širjenja okužb s koronavirusom.

Med drugim priporočajo prezračevanje z rednim odpiranjem oken. V šolskih prostorih tako priporočajo zračenje ob na stežaj odprtih oknih vsakih 20 minut v času ogrevalne sezone. V drugih obdobjih pa priporočajo, da so okna stalno odprta z upoštevanjem zunanjih dejavnikov. Ob tem so pripravili tudi priporočila za mehansko prezračevanje.

Popravek 

V prvih dveh odstavkih vesti z dne 6. 8. je pravilna navedba, da je ZZZS zaprosil za razmislek o utemeljenosti avtomatskih izolacij, zlasti za asimptomatske okužene s koronavirusom (in ne, da je predlagal njihovo ukinitev, kot je bilo zapisano prvotno).