ZZZS opozarja na prikrito uvajanje novega prispevka v zakonu o dolgotrajni oskrbi

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je ministrstvo za zdravje v dopisu opozorila, da so v procesu sprejemanja predloga zakona o dolgotrajni oskrbi podali več vsebinskih pripomb in predloge dopolnil, ki pa so bili upoštevani v manjši meri. Tako znova predlagajo in pozivajo, naj se v tretji obravnavi predloga zakona v DZ odpravijo vsaj nekatere največje neskladnosti in napake, "zaradi katerih dela ZZZS ne bo mogoče zagotavljati na pravno skladen in zakonit način". Če pa to ne bo mogoče, naj pripravijo predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, predlagajo v javni zdravstveni blagajni.

Na ZZZS denimo opozarjajo, da zakon o dolgotrajni oskrbi med drugim določa, da bodo morali nosilci obveznega zdravstvenega zavarovanja predvidoma od januarja 2022 naprej plačevati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za družinskega člana zakonca ali starša, ki je zavarovan preko njih, čeprav predlog zakona ne uvaja nobenega prispevka za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Tako bi moralo po podatkih ZZZS skoraj 67.000 ljudi (od tega skoraj 13.000 zavarovanih oseb, ki ne prebivajo v Sloveniji) po novem plačevati mesečno zavarovanje tudi svojim partnerjem, zakoncem ali staršem, ki sami niso zavarovani – ta znesek letos znaša 27,66 evra mesečno – medtem ko so ti ljudje trenutno zavarovani preko prispevka nosilca in ne predstavljajo dodatnega stroška.

Po mnenju ZZZS je tudi nerazumljivo, da predlog zakona o dolgotrajni oskrbi uvaja nov prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, hkrati pa ne tudi za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Nekateri bi lahko plačevali zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, do pravic pa ne bi bili upravičeni

Na ZZZS hkrati opozarjajo, da v predlogu zakona kljub številnim opozorilom ostaja določba, da se kot pogoj za pridobitev pravic do dolgotrajno oskrbe določi le stalno prebivališče, ne pa tudi začasno. Ker se zavarovanje za dolgotrajno oskrbo veže na zavarovanje za obvezno zdravstveno zavarovanje, bodo osebe vključene v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. A ker se za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe dodaja še pogoj stalnega prebivališča, bodo zavarovane osebe v dolgotrajni oskrbi, ki tega pogoja ne izpolnjujejo – obvezno zdravstveno zavarovanje za kar nekaj kategorij zavarovancev namreč pogoja stalnega prebivališča ne zahteva – ostale brez pravic iz dolgotrajne oskrbe.

Pri tem gre predvsem za zaposlene osebe, kot so obmejni delavci, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, družbeniki osebnih družb, ustanovitelji zavodov, kmetje, vrhunski športniki, brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo pri Zavodu za zaposlovanje ipd., a ker nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, jim pravice do dolgotrajne oskrbe ne bodo pripadale. 

"Po uvedbi obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo bo celo nastala situacija, ko bodo posamezne zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo kljub plačevanju prispevkov ostale brez pravic v sistemu dolgotrajne oskrbe, čeprav bi bile glede na druge pogoje do njih lahko upravičene," opozarjajo na ZZZS.

Neustrezen prenos sredstev z obveznega zdravstvenega zavarovanja na dolgotrajno oskrbo

Poleg številnih datumskih neusklajenosti v predlogu zakona pa na ZZZS opozarjajo še na določbo, po kateri je previden mesečni prenos sredstev v deležu 3,8 odstotka celotnih prispevkov iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Prenašanje finančnih sredstev v obliki prenosa sredstev iz zdravstvene blagajne z določitvijo deleža prihodkov zdravstvene blagajne ni ustrezen, saj ne upošteva dejstva, da gibanje višine prihodkov zdravstvene blagajne – prispevki so odvisni od gospodarskih ciklov – nima povezave z nastalimi stroški, ki jih ta pokriva," svarijo v zdravstveni blagajni.

Tako določen delež bi po oceni ZZZS ustrezal le v izhodiščnem letu, v prihodnjih letih pa ne bi odražal resničnega gibanja obsega stroškov storitev, prenesenih v sistem dolgotrajne oskrbe. Poleg tega ocenjujejo, da je predviden delež prenosa prevelik in da bi bila glede na trenutno dostopne ocene o stroških zdravstvenih storitev, ki jih bo na novo krila blagajna za dolgotrajno oskrbo, ustreznejša stopnja prenosa 2,79 odstotka, kar znaša 86 milijonov evrov na leto. Posledica bo neustrezno zmanjšanje sredstev zdravstvene blagajne, opozarjajo.