Stranke bi sredstva za obrambo zmanjšale

V SDS so zapisali, da Slovenija porabi letno manj kot 1,8 odstotka BDP za obrambo in civilno zaščito skupaj. Kot so napovedali, SDS v tem trenutku ne načrtuje zmanjšanja proračunskih sredstev, namenjenih za področje obrambe, namerava pa racionalizirati njihovo porabo in na ta račun okrepiti tisti njihov del, ki služi ukrepom za zavarovanje ljudi in premoženja ob naravnih nesrečah. K temu nas po njihovo zavezuje več sprejetih dokumentov s področja obrambe, zaveza, ki jo je Slovenija sprejela z vstopom v zvezo Nato in okrepitev ukrepov s področja zaščite in reševanja. "Slovenija s sedanjim deležem BDP še vedno uspešno izpolnjuje svoje obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe z zvezo Nato," so še zapisali v SDS.

V SD ocenjujejo, da bodo v naslednjih štirih letih potrebna dodatna sredstva za izboljšanje situacije na področju zdravstva in zdravja ljudi ter za zagotavljanje prožne varnosti. Kot je prepričan poslanec Milan M. Cvikl, bi bilo zato potrebno zmanjšati obseg sredstev za obrambne namene, zaveznikom v Natu pa povedati, "da smo obrambna vojska". "Ocenjujemo, da je boljše, da se zamerimo zaveznikom v Natu, kot da bi po nepotrebnem zmanjševali varnost in dostopnost ljudi do zdravja," je povedal Cvikl. V ta namen bo po njegovo potrebno pripraviti rebalans proračuna 2009 in temu programu skladne proračune naslednjih let.

Da bi proračunski delež za Slovensko vojsko znižali do največ 1,6 odstotka, pa so sporočili iz LDS. Kot je zapisala predsednica stranke Katarina Kresal, bi s tem omogočili povečanje sredstev za otroško varstvo, izobraževanje, znanost in kulturo. Slovenija ima po njenih navedbah do Nata zaveze pri izvajanju določenih obveznosti in krepitvi svoje vojaške sposobnosti. "To pomeni, da s preglednejšimi in bolj racionalnimi nakupi orožja in učinkovitejšim vodenjem ministrstva lahko dosežemo vse zadane cilje in obveze, ki izhajajo iz pogodbe med Slovenijo in Natom," je zapisala Kresalova.

Na področju obrambe bi morali slediti zgledu večine razvitih držav po svetu, ki zmanjšujejo svoje vojaške proračune, so prepričani v SLS. Menijo, da je možno zmanjšati delež proračuna, namenjenega obrambi, pri čemer pa po njihovo ni potrebe, da se zaradi tega zmanjša obrambna sposobnost Slovenske vojske. Sredstva, prihranjena v obrambnem proračunu, bi namenili predvsem za socialo, šolstvo ter znanost in razvoj. Ocenjujejo, da zaradi zmanjšanja deleža BDP, namenjenega Slovenski vojski, ne bi bila zmanjšana učinkovitost dela Slovenske vojske ne doma in ne na mednarodnih misijah.

V Zares so zapisali, da bi bilo obrambni proračun treba nominalno zamrzniti na stopnji proračunskih izdatkov v letu 2008 in s tem "zmanjšati stroške za delovanje ministrstva za obrambo in Slovenske vojske". Porabo obrambnega proračuna je potrebno po njihovo vsako leto programsko vezati na razvoj civilnega raziskovalnega področja in civilne zaščite. Prihranjena sredstva bi v Zares namenili področjema znanosti in izobraževanja ter ukrepom za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Prepričani so tudi, da je, kar se tiče izpolnjevanja obvez, sredstev dovolj, zmanjkuje pa izurjenih, usposobljenih vojakov za mirovne in ostale operacije Nata.

"Slovenija je z referendumsko odločitvijo vstopila v Nato pakt in se zavezala za določeno trošenje proračuna za obrambo," pa so prepričani v SNS. Kot navajajo, je bila njihova stranka proti vstopu, zato že takrat niso soglašali z 2-odstotno porabo poračuna. Mednarodni organizaciji, v katero je Slovenija vstopila z veliko večino, je po njihovo težko zdaj obrniti hrbet. Nato bo po napovedih SNS zahteval povečanje obrambnega proračuna, zato "je napovedovanje zmanjšanja porabe samo metanje peska v oči". Sicer pa bi bilo po njihovo treba proračunska sredstva prerazporediti na način, da ohranjamo določene slovenske zgodovinske prioritete, morda z nakupom reakcijskih lovskih letal, da nam zračnega prostora ne bi več ščitili Italijani ali po vstopu v Nato Hrvatje.

V stranki Lipa bi krepko zmanjšali sredstva za obrambni proračun, in sicer po besedah Saša Pečeta za celoten stroškovnik Nata. Sredstva, ki bi jih prihranili v obrambnem proračunu, bi Lipa namenila socialni pravičnosti in solidarnosti ter spodbudam v gospodarstvo. Na vprašanje, kaj bi zmanjšanje obrambnega proračuna pomenilo za področje uresničevanja mednarodnih obvez Slovenije kot članice Nata, pa Peče odgovarja, da so v stranki Lipa za izstop iz Nata.

V Novi Sloveniji ne bi nasprotovali znižanju sredstev za obrambni proračun, če bi na to vplivali spremenjeni fiskalni rezultati, spremenjena gospodarska gibanja ter drugi makroekonomski kazalci ali nujne potrebe na drugih področjih. Od teh področij je po njihovo tudi odvisno, za koliko se obrambna sredstva lahko zmanjšajo. Kot so zapisali, bi prihranjena sredstva usmerili predvsem na področje sociale ter šolstva in visokega šolstva. Zavzemajo pa se tudi za povečanje raziskovalne dejavnosti znotraj obrambnega sistema. Če pa bi zmanjšanje obrambnega proračuna ogrozilo ključne obveznosti do zveze Nato in njene mirovne operacije, v Novi Sloveniji zmanjšanja sredstev ne bi podprli.

V DeSUS se na vprašanja o morebitnem zniževanju obrambnega proračuna niso odzvali.