Prepisi, ki zajemajo obdobje od januarja 1969 do avgusta 1974, predstavljajo neprecenljivo vrednost za preučevalce sodobne zgodovine ZDA, v naslednjih dneh pa bodo na dan prišle številne nerodne podrobnosti. Že v sredo je tako javnost izvedela, da je bil predsednik Richard Nixon leta 1973 tako pijan, da ni mogel sprejeti telefonskega klica britanskega premiera. Urad britanskega premiera Edwarda Heatha je 11. oktobra 1973 zvečer po ameriškem času skušal priklicati Nixona. Prepis telefonskega pogovora med Kissingerjem in njegovim pomočnikom ter kasnejšim svetovalcem za nacionalno varnosti pri predsedniku Georgeu Bushu starejšemu Brentom Scowcroftom kaže, da Kissinger ni vedel, kaj naj stori, saj je bil njegov šef popolnoma pod vplivom alkohola. "Ali jim lahko povem, da ni dosegljiv, ali da bo poklical nazaj?", je Kissinger povprašal Scowcrofta in dodal, da Nixon ni sposoben prevzeti klica, ker je "nadelan". Na koncu je Britancem sporočil, da bo Nixon na voljo naslednji dan. Kissinger je bil v tistem času, sredi izraelsko-arabske vojne, poslabšanih odnosov s Sovjetsko zvezo in kongresne preiskave afere Watergate, hkrati svetovalec za nacionalno varnost in državni sekretar. Kot kažejo prepisi, je v bistvu skoraj sam vodil celotno ameriško zunanjo politiko.
Marca 1974 pa je Kissinger klical Nixonovega šefa kabineta Alexandra Haiga v Belo hišo in se pritožil, da predsednik preveč govori proti Izraelu in lahko celo zakuha vojno. Haig mu je odvrnil, naj ga ne skrbi, ker si Nixon le malce daje duška. "Mene je na primer prosil, naj mu prinesem kovček z jedrskimi šiframi," je dejal Haig. Preplašeni Kissinger je vprašal, zakaj, Haig pa je odvrnil, da zato, ker hoče bombardirati kongres. "Vidiš, da ga ne gre jemati preveč resno," je dodal. Avgusta istega leta je Nixon odstopil, ker mu je grozil impeachment in zanesljiva odstavitev s položaja zaradi naročila nezakonitega prisluškovanja demokratom, pri čemer je prekršil še vrsto zakonov. Nixon se je izognil zaporu, ker ga je kasneje pomilostil in s tem opral vse krivde predsednik Gerald Ford.
