Zmaga nacionalističnih strank
Po prvih neuradnih podatkih osrednje volilne komisije so bili v predsedstvo BiH izvoljeni trije nacionalisti, in sicer Srb Mirko Šarović, Bošnjak Sulejman Tihić in Hrvat Dragan Čović. Kot je v nedeljo pozno zvečer sporočila volilna komisija, je Šarović iz Srbske demokratske stranke (SDS) med kandidati za srbskega člana predsedstva BiH prejel 38,3 odstotka glasov, med kandidati za bošnjaškega člana predsedstva BiH vodi Sulejman Tihić iz Stranke demokratske akcije (SDA), ki je zbral 27,8 odstotka glasov. Med hrvaškimi kandidati za člana predsedstva BiH pa je največ glasov prejel Dragan Čović iz Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), in sicer 64,5 odstotka. Med kandidati za predsednika in podpredsednika Republike srbske bo verjetno zmagal Dragan Čavič iz Srbske demokratske stranke, saj je prejel 39,5 odstotka glasov.
Medtem ko so najvišji predstavniki zmagovitih nacionalnih strank pozvali mednarodno skupnost, naj jih upošteva kot partnerje, ki bodo prevzeli oblast, so predstavniki reformnih strank in mednarodne skupnosti, razočarani nad odločitvijo volilcev, so pa zadovoljni z izvedbo volitev.
Na volitvah v predstavniški dom parlamenta BiH je trenutno na prvem mestu stranka SDA z 32,5 odstotka glasov, sledi pa ji Koalicija Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), Demokristjanov in Hrvatske narodne skupnosti (HMZ) z 18,7 odstotki glasov. SDA vodi tudi na volitvah za predstavniški dom parlamenta Federacije BiH, kjer je prejela 33,3 odstotka glasov. Končni izidi volitev bodo sicer znani šele po 20. oktobru.
Bo Lagumudžija odstopil?
Predsednik socialdemokratov (SDP) Lagumdžija bo vsekakor nosil posledice volilnega poraza. Po navedbah sarajevskega dnevnika Dnevni Avaz so v stranki že zahtevali njegov odstop ali pa ga bo zamenjalo vodstvo stranke, saj je najbolj odgovoren za poraz.
Razočarani prvaki poraženih strank
Vodja SNSD Milorad Dodik meni, da so volilci v glavnem volili za preteklost. Čeprav se je njegova stranka utrdila kot druga najpomembnejša v Republiki srbski, je Dodik nezadovoljen, ker znatno število bosanskih Srbov še vedno glasuje za SDS, ki je, kot je poudaril, povezana s kriminalom ter ni storila ničesar za izboljšanje razmer. Razočaranja ni skrival niti Jadranko Prlič, čigar nedavno ustanovljena stranka ProENS je zabeležila zelo skromne rezultate. BiH se je obrnila v desno, kar vsekakor pomeni korak nazaj, je dejal. Po njegovem mnenju bodo v državi razpisali predčasne volitve.
Mednarodna skupnost razočarana
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Paddy Ashdown je v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega časnika Die Presse dejal, da ni niti malo impresioniran nad volilnim uspehom nacionalistično usmerjenih strank, ki pa po njegovi oceni ne nujno pomeni krepitve nacionalizma.
Napovedal je, da ne bo sodeloval z obstrukcionisti ali nasprotniki reform, ki so nujne za vključevanje BiH v evroatlantske povezave. Pred tem je zadržano dejal, da je pripravljen sodelovati z vsemi, ki želijo pomagati pri izvedbi reform. Ashdown je sicer v nedeljo, še preden so bili znani neuradni izidi volitev, sprejel paket izredno pomembnih ukrepov, ki jih bodo morale sprejeti nove oblasti.
Evropska komisija in predsedujoči Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE), portugalski zunanji minister Antonio Martins da Cruz, pa sta pohvalila oblasti in državljane BiH za dobro organizirane volitve. Portugalski zunanji minister je ob tem dodal, da bo misija OVSE v BiH še naprej v celoti posvečena podpori BiH in njenim državljanom v prizadevanjih za uresničitev demokracije in stabilnosti.
Evropska komisija je izrazila pripravljenost sodelovati z novo vlado v BiH, vendar pa izidov, ki so za zdaj še začasni, ni želela komentirati. Svet Evrope pa je v sporočilu za javnost zapisal, da so volitve v BiH pretežno potekale v skladu z mednarodnimi standardi in predstavljajo pomemben korak proti utrditvi demokracije in pravne države.
Nizka volilna udeležba
Za tokratne volitve, ki so bile prve splošne volitve v organizaciji Sarajeva, je bila značilna zelo nizka volilna udeležba. Volitev se je po podatkih osrednje volilne komisije BiH udeležilo 53 odstotkov od skupno 2,35 milijona volilnih upravičencev. V Federaciji BiH je glasovalo 55,48, v Republiki srbski pa 51,3 odstotka volilnih upravičencev. Po navedbah tujih agencij gre za najnižjo volilno udeležbo po koncu vojne v BiH leta 1995, opazovalci pa ocenjujejo, da gre za posledico splošne apatije, ki trenutno vlada v državi.
Mediji o volitvah
"BiH se je vrnila v leto 1990", "Vrnite uro nazaj," sta le dva od naslovov, ki so jih po sobotnih splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini zapisali današnji tiskani mediji v BiH. Anketa, ki jo je v nedeljo zvečer po nepričakovani zmagi nacionalističnih strank objavila državna televizija BHTV v osrednjem dnevniku, pa je v glavnem pokazala strah in nejevero državljanov BiH, ker se je država, če ne drugače, pa vsaj na simbolični ravni, vrnila v obdobje pred vojno.
Sarajevsko Oslobođenje ugotavlja, da se je volitev udeležilo le nekaj več od polovice volilnih udeležencev. "Če k temu dodamo odstotek neveljavnih volilnih lističev, ugotovimo, da je manj kot polovica volilnih upravičencev odločila o izidu volitev," poudarja časnik.
Sarajevski Dnevni avaz pa se je ustavil pri ugotovitvi, da se še čakajo izidi pomembne volilne tekme za bošnjaškega člana predsedstva BiH med predsednikom Stranke demokratske akcije (SDA) Sulejmanom Tihićem in vodjo Stranke za BiH Harisom Silajdžićem.
Črnogorski elektronski in tiskani mediji so po poročanju tiskovne agencije Federacije BiH Fene posvetili veliko prostora volitvam v BiH. Poročali so, da "gredo v BiH nacionalistične stranke in njihovi predsedniški kandidati proti prepričljivi zmagi". Državni dnevnik Pobjeda je na naslovnici izpostavil, da nacionalistične stranke vodijo v obeh entitetah.
V poročilih iz Sarajeva so črnogorski mediji sicer izpostavili ankete, ki so jih bosansko-hercegovski mediji in državna televizija BHTV izvedli med prebivalci na ulicah Sarajeva, Banja Luke in Mostarja, ki kažejo, da državljani niso zadovoljni z zmago nacionalističnih strank.
Tudi avstrijski mediji so izpostavili zmago nacionalističnih strank v obeh entitetah, dunajski Der Standard pa ob tem še nizko volilno udeležbo. Dunajski dnevnik Die Presse med drugim poudarja, da so na bošnjaški strani socialdemokrati SDP Zlatka Lugumdžije utrpeli hud poraz in da gre za stranko, ki jo je kot edino večnacionalno in zaradi njenega programa reform podpirala mednarodna skupnost. "Razočarano, ker ni bilo gospodarskega in socialnega napredka, je bilo bosansko volilno telo očitno potisnjeno v objem nacionalistične Stranke demokratske akcije (SDA)," meni dnevnik. Ob tem dodaja, da se ta stranka skuša kazati kot sodobna stranka, potiska tudi svoje islamistično krilo, kljub temu pa ostaja bošnjaško usmerjena.
Po oceni Die Presse je sicer v Republiki srbski prišlo do prestrukturiranja v nacionalističnem taboru, saj je Srbska demokratska stranka (SDS), ki jo je nekdaj vodil vojnih zločinov obtoženi Radovan Karadžić, izgubila glasove v korist Srbske radikalne stranke (SRS), veje istoimenske stranke Vojislava Šešlja iz sosednje Srbije. Pri Hrvatih pa Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) ostaja najmočnejša stranka, še piše Die Presse.