Nekdanji češki premier in častni predsednik demokratske državljanske stranke (ODS) Vaclav Klaus je prejel večino glasov v poslanski zbornici; s 77 glasovi proti 46 od 200 je premagal predsednika senata in kandidata krščanskih demokratov (KDU-ČSL) Petra Pitharta, ki pa je dobil večino v senatu. Zanj je glasovalo 43 od 81 senatorjev, za Klausa pa 32.
O datumu tretjega kroga bodo odločali na plenarnem zasedanju obeh domov parlamenta, ki se bo začelo ob 18. uri. ODS, ki podpira Klausa, se zavzema, da bi tretji krog izvedli še danes, vladajoči socialdemokrati (ČSSD) pa so bolj naklonjeni temu, da bi drugi krog izvedli najbolj zgodaj v petek ali pa celo prihodnji teden.
V tretjem krogu se bosta znova pomerila Klaus in Pithart, za izvolitev pa tokrat zadostuje skupna večina glasov navzočih poslancev in senatorjev - njihovih glasov ne ločujejo več, temveč jih seštevajo skupaj. Če tudi v tretjem glasovanju ne bi bilo zmagovalca, se ponovijo celotne volitve - znova s tremi glasovanji -, na katerih lahko nastopijo dotedanji in novi kandidati. Ustava pa za te nove volitve ne predpisuje roka. Če bi se zgodil ta scenarij, bi bila Češka nekaj časa brez predsednika, saj sedanjemu predsedniku Vaclavu Havlu v vsakem primeru poteče mandat 2. februarja. V tem primeru bi predsedniške naloge opravljala premier Vladimir Špidla in predsednik poslanske zbornice Lubomir Zaoralek.
Vladajoči socialdemokrati (ČSSD) so v boj za predsednika države poslali nekdanjega pravosodnega ministra Jaroslava Bureša, krščanski demokrati (KDU-ČSL) in desnoliberalna Unija svobode-Demokratična unija (US-DEU) predsednika senata Petra Pitharta (KDU-ČSL), opozicijska konservativna Demokratska državljanska stranka (ODS) svojega častnega predsednika Vaclava Klausa, komunisti (KSČM) pa nestrankarskega pravnika Miroslava Krizeneckega.
V nasprotju s prejšnjimi predsedniškimi volitvami, ko je bil Havel v obeh primerih jasen favorit, je ime bodočega predsednika tokrat še uganka. Stranke zaenkrat trdno stojijo za svojimi kandidati, tako da v prvem glasovanju najverjetneje nihče med njimi ne bo prejel potrebne večine. Politični komentatorji napovedujejo, da prvo glasovanje, sestavljeno iz največ treh tajnih glasovanj, še ne bo dalo zmagovalca, tako da bo potrebno volitve ponoviti.
Zeman morda na ponovljenih volitvah
V tem primeru bi lahko nastopil nekdanji premier Miloš Zeman (ČSSD), ki so ga na glasovanju znotraj stranke izvolili za predsedniškega kandidata, vendar je kasneje izjavil, da bo morda kandidiral v primeru, če prvo glasovanje ne bi uspelo. Tako bi se lahko zgodilo, da bi se na ponovljenih volitvah pomerila Zeman in Klaus.
Tudi na Češkem želijo neposredne volitve
Pričakovani zapleti že več tednov oživljajo razpravo o uvedbi neposrednih volitev predsednika države. Za ustrezne volilne in ustavne spremembe pa bi bilo potrebnih več mesecev, tako da bi prve neposredne volitve lahko potekale šele čez kako leto.
Če bi bile na Češkem neposredne predsedniške volitve že zdaj, bi s 34,1 odstotka glasov zmagal Klaus, je pokazala javnomnenjska raziskava praškega inštituta TNS Factum. Na drugo mesto bi se uvrstil Pithart s 16,5 odstotka glasov, tretji bi bil nestrankarski ombudsman Otakar Motejl s 13,3 odstotka glasov, Bureš pa bi se z 10,4 odstotka glasov uvrstil na četrto mesto. Zeman bi lahko računal le na 8,2 odstotka glasov. Če pa bi neposredne volitve potekale v dveh krogih, tako da bi se v drugem pomerila kandidata z največ glasovi iz prvega kroga, pa bi bile možnosti za Klausa znatno manjše.
Za izvolitev je potrebna absolutna večina
Predsednika države na Češkem v skladu z ustavo volijo na skupnem zasedanju obeh domov parlamenta za mandat petih let, in sicer največ za dve mandatni obdobji. Predsednik države ne sme biti mlajši od 40 let. Za kandidaturo mora kandidata uradno podpreti najmanj deset poslancev ali deset senatorjev.
Za predsednika je izvoljen kandidat, ki - neodvisno od števila navzočih - prejme večino glasov 200 poslancev in 81 senatorjev. Če noben kandidat ne izpolni tega pogoja, je najkasneje dva tedna kasneje drugo glasovanje, v katerem se pomerita kandidat z najvišjim številom glasov poslancev in tisti z najvišjim številom glasov senatorjev. Za predsednika je nato izvoljen tisti, ki prejme večino tako navzočih poslancev kot tudi navzočih senatorjev.
Če tudi po drugem glasovanju ni zmagovalca, je najkasneje dva tedna kasneje še tretje glasovanje, v katerem se znova pomerita kandidata iz drugega glasovanja. Tokrat za izvolitev zadostuje skupna večina glasov navzočih poslancev in senatorjev - njihovih glasov ne ločujejo več, temveč jih seštevajo skupaj.
Če tudi v tretjem glasovanju ni zmagovalca, se ponovijo celotne volitve - znova s tremi glasovanji -, na katerih lahko nastopijo dotedanji in novi kandidati. Ustava pa za te nove volitve ne predpisuje roka. Če bi se zgodil ta scenarij, bi bila Češka nekaj časa brez predsednika, saj Havlu v vsakem primeru poteče mandat 2. februarja. V tem primeru bi predsedniške naloge opravljala premier Vladimir Špidla in predsednik poslanske zbornice Lubomir Zaoralek.
Čeprav to v ustavi ni zapisano, volitve predsednika tradicionalno potekajo na tajnem glasovanju - v nasprotju z glasovanjem o zaupnici vladi po parlamentarnih volitvah. To dejstvo tako daje prostor za presenečenja na predsedniških volitvah. Vaclav Havel je bil leta 1998 izvoljen šele v drugem glasovanju, čeprav je že prej veljal za gotovega zmagovalca.
66-letni Havel je bil še pred razpadom Češkoslovaške leta 1993 skoraj tri leta predsednik skupne države. Nekdanjemu oporečniku, dramatiku in zagovorniku Srednje Evrope je z občutkom za politiko in diplomacijo uspelo, da je svojo državo približal zvezi NATO (Češka je postala članica leta 1999) in Evropski uniji (pričakovan vstop v povezavo leta 2004), prispeval pa je tudi k notranjepolitični stabilnosti. Številni Čehi so tako prepričani, da Havel le težko dobil ustreznega naslednika.
