Za sprejetje programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je glasovalo 81 poslancev, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Pred tem so potrditev meddržavnega sporazuma v razpravi popoldne podprli vsi poslanski klubi. Predstavniki poslanskih klubov v saboru so ob tem popoldne poudarili, da mora Hrvaška glede na to, da lokacije odlagališč še niso določene, v nadaljnjih pogovorih s Slovenijo maksimalno zaščititi svoje interese.
Osnovni pogoj za začetek izvajanja programa, ki sta ga pripravili hrvaško podjetje APO - storitve za zaščito okolja in slovenska Agencija za radioaktivne odpadke s pomočjo Mednarodne agencije za atomsko energijo, je potrditev programa s strani slovenske in hrvaške vlade ter hrvaškega sabora.
Program razgradnje NEK je poslancem hrvaškega sabora predstavil državni sekretar na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo, delo in podjetništvo Vladimir Vranković. Povedal je, da znaša predviden strošek razgradnje nuklearke približno 350 milijonov evrov, polovico tega pa naj bi plačala Hrvaška. Kot je pojasnil, se bodo stroški razgradnje plačevali v 19 obrokih po 28,5 milijona evrov, in sicer od leta 2004 do 2022. Poudaril je še, da se cena električne energije zaradi tega zneska po vseh dosedanjih ocenah na bo povišala.
Program razgradnje predvideva, da bo NEK delovala do leta 2023. Manj nevarne nizko in srednje radioaktivne odpadke naj bi zbrali v podzemnih skladiščih v obliki tunelov, medtem ko bi izrabljeno jedrsko gorivo shranili v globljem odlagališču, v globini 500 metrov, oziroma ga izvozili v tretje države. Razgradnja nuklearke bi po programu potekala od leta 2017 do 2042. Odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov bi začelo delovati leta 2013, odlagališče izrabljenega jedrskega goriva pa leta 2030.
