Ministri naj bi namreč želeli plačila v skupno blagajno ohraniti pod mejo stotih milijard evrov, zato naj bi oklestili načrtovana sredstva za kmetijstvo, strukturne sklade, pred pristopno pomoč in tudi priprave na širitev, in sicer v tistem delu, ki predvideva financiranje zaposlitev 500 novih ljudi, večinoma iz držav kandidatk za članstvo, že v prihodnjem letu.
Skladno s predlogom Evropske komisije naj bi bila z zagotovitvijo 500 novih, čeprav zaenkrat začasnih delovnih mest presežena zgornja meja za administracijo predvidenih stroškov, na kar članice ne želijo pristati. Zato naj bi ministri po napovedih zavrnili predlog komisije, po katerem bi bilo za administracijo v letu 2003 treba zagotoviti 5,45 milijarde evrov ali skoraj 300 milijonov oziroma 5,2 odstotka več kot v letošnjem letu ter pristali na povišanje za 200 milijonov, kar je še vedno pod zgornjo mejo, ki bi bila po predlogu komisije presežena za 66 milijonov evrov.
Kot omenjeno, naj bi ministri posegli tudi v sredstva za pred pristopno pomoč in želijo predlagano vsoto znižati, precej naj bi posegli tudi v plačila za kmetijstvo in strukturne sklade. Sredstva na nekaterih postavkah v predlogu proračuna bodo ministri sicer tudi povišali: med drugim je predviden dvig sredstev za skupno zunanjo in varnostno politiko, predvsem za financiranje načrtovane unijine policijske misije v BiH. Po teh posegih naj bi plačila članic v skupno denarnico prihodnje leto znašala 99,5 milijarde evrov, izplačila pa 96,9 milijarde evrov.
Seveda pa ministri proračuna, v katerega se na leto steka nekaj več kot odstotek unijinega bruto nacionalnega proizvoda (BNP) in katerega predlog jim je aprila predložila komisija, danes ne bodo sprejemali dokončno. Opravili bodo le prvo branje in nato predlog skupne blagajne posredovali Evropskemu parlamentu. Ta lahko v prvem branju pripravi dopolnila, na katere se znova odzovejo komisija in ministri, nato pa je po opravljenem drugem branju parlament tisti, ki proračun sprejme. To mora storiti najkasneje decembra.