Po veliki zmagi prokremeljskih strank na ruskih parlamentarnih volitvah je predsednik Vladimir Putin zanikal govorice, da si prizadeva za spremembo ustave, po kateri bi se lahko še tretjič potegoval za predsednika države.
Na nedeljskih volitvah v dumo so prokremeljske stranke dobile skoraj dvetretjinsko večino. V Moskvi zato krožijo govorice, da naj bi ta večina spremenila rusko ustavo, ki bi Putinu omogočila tretjo predsedniško kandidaturo ali podaljšanje predsedniškega mandata. Putin pa je poudaril, da je ustava, ki so jo sprejeli leta 1993 po spodletelem prevratu, "temelj stabilnosti v družbi".
Predsedniške volitve prihodnje leto
Predsednik osrednje volilne komisije Aleksander Vešnjakov je izrazil prepričanje, da na predsedniških volitvah prihodnje leto ne bo nastopilo več kot pet kandidatov, kar je dvakrat manj kot na volitvah leta 2000.
Kampanja pred temi volitvami naj bi se začela, potem ko bo predvidoma v sredo razglašen datum volitev, ki so predvidene za 14. marec. Za registracijo mora kandidat zbrati dva milijona podpisov podpore, tega pogoja pa je oproščen, če njegovo kandidaturo predstavi stranka, ki je presegla petodstotni prag za vstop v dumo.
Po besedah Vešnjakova bodo kandidati brez podpore ene od štirih strank, ki jim je 7. decembra uspel vstop v dumo, težko zbrali dva milijona podpisov. Predsednik Putin uradno ni član nobene stranke, čeprav je javno podprl stranko Združena Rusija.
Po besedah Vešnjakova bo moral Putin ali zbrati podpise podpore ali pa sprejeti, da ga kot kandidata predlaga ena od strank. Povedal je še, da "predsedniška kampanja traja že dolgo in predvolilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami je bila neke vrste generalka".
Predsedujoči stranke Rodina Sergej Glazjev je medtem izključil možnost, da bi na predsedniških volitvah, ki bodo marca prihodnje leto, kandidiral proti Putinu. O skupnem predsedniškem kandidatu pa razmišljata liberalni stranki Jabloko in SPS.
