Nizozemski poslovnež Frans van Anraat se je na narodnem sodišču v Rotterdamu seznanil z obtožnico, ki ga obtožuje genocida in vojnih zločinov, ker je Sadamu Huseinu prodajal sestavine za kemično orožje, uporabljeno v vojni z Iranom.
62-letni Van Anraat, ki velja za enega največjih posrednikov kemičnih snovi Iraku, naj bi nekdanjemu iraškemu predsedniku prodal tisoče ton sestavin za strupeni plin, ki ga je tedanja iraška vlada uporabila na iraških kurdskih civilistih v času vojne proti Iranu med leti 1980 – 19888. Plin so uporabili tudi ob napadu na mesto Halabdža leta 1988, v katerem je umrlo 5000 civilistov, van Anraat pa je kljub temu, da je za ta napad vedel, še naprej zanje dobavljal sporne snovi. Sadam Husein in njegov bratranec Ali Hasan al-Maji, imenovan tudi »kemični Ali«, se za vojne zločine v tem času, med drugim tudi za napad na Halabdžo, zagovarjata na posebnem tribunalu v Iraku.
Iraške sile so Halabdžo kemično napadle potem, ko jo je ob pomoči »izdajalskih« iraških Kurdov zavzel Iran. Posledice napada so bile katastrofalne – mesto je bilo preplavljeno s trupli, zaradi česar je napad zelo odmeval v mednarodni javnosti. »Podobe napada na Halabdžo so me šokirale. Toda jaz nisem bil tisti, ki je to ukazal,« je v intervjuju za nizozemski časopis "Nova revija" leta 2003 povedal van Anraat.
Van Anraat je prvi nizozemski poslovnež, ki je bil s strani narodnega sodišča obdolžen genocida in vojnih zločinov. Proces proti njemu se bo začel novembra. V primeru dokazane krivde mu grozi dosmrtna ječa. Obtoženčevi zagovorniki nasprotujejo sodnemu postopku, češ da ostala podjetja, ki so Iraku prav tako dobavljala sporne sestavine, niso obtožena.
V preiskavi, ki so jo ameriški kriminalisti izvedli pred leti, so ugotovili, da je bil obtoženec vpleten v dobavo štirih pošiljk industrijske kemične snovi, ki je glavna sestavina strupenega plina iperita. Tožilci naj bi imeli tudi dokaze, da je van Anraat skušal prikriti, kam so pošiljke namenjene, da je Irak nakazal denar na njegov račun v švicarski banki in da so sestavine nazadnje pristale v iraški tovarni za proizvodnjo strupenih plinov. Prav tako ga sumijo, da je imel z iraškimi oblastmi neposredne stike in daje uporabljal druga podjetja kot krinko za svoje posle – med njimi tudi neko panamsko podjetje s sedežem v Švici.
Van Anraata so leta 1989 najprej zadržali v Italiji, potem pa so ga dva meseca kasneje zaradi pritiska ZDA izpustili. Obtoženec je nato pobegnil v Irak, kjer je ostal do leta 2003, ko so v Irak vdrle ZDA. Nato se je vrnil na Nizozemsko. Aretirali so decembra 2003 v Amsterdamu, ko se je pripravljal, da bo ponovno zapustil državo.
Iraške in iranske žrtve kemičnih napadov bodo od vsakega obtoženca zahtevale 10 000 evrov odškodnine. Med procesom so se pred sodno dvorano v zbrali pripadniki Kurdov, ki so s panoji in fotografijami žrtev kemičnih napadov protestirali.