Tujina

Evropski tisk o izidih kongresnih volitev v ZDA

London/Ženeva/Barcelona/Pariz/Rim/Haag, 07. 11. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Evropski tisk komentira izide torkovih kongresnih volitev v ZDA, kjer je republikanska stranka ameriškega predsednika Georgea Busha dosegla popolno zmago. Ohranila in celo povečala je prednost pred demokrati v predstavniškem domu in prevzela še večino v senatu.

The Guardian: Bush naj bi uresničil svoje sanje

Kot nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher po falklandski vojni je tudi ameriški predsednik George Bush dosegel vojaško zmago na volitvah. Navsezadnje je za Bushevo stranko glasoval le eden od šestih Američanov, vendar pa so mu ti volivci dali vse, o čemer je lahko le sanjal. Ali bodo volivci leta 2004 ponovno tako radodarni, pa bo odvisno od gospodarstva in tega, ali bo demokratom uspelo oblikovati alternativno strategijo, ki jim je sedaj tako manjkala. Američani so ta teden sprejeli usodno odločitev, tako oni kot preostali svet bodo morali namreč živeti s posledicami, ali v nekaterih primerih celo umreti.

El Periodico de Catalunya: Busheva imperialna politika ima zdaj prosto pot

Volilni izidi ameriških kongresnih volitev pomenijo jasen premik v desno v ZDA. Američani so podprli imperialistično politiko svojega predsednika Georgea Busha, s čimer so nedvoumno potrdili, da je ameriška družba odgovorila na teroristične napade 11. septembra lani z zasukom v konzervativno usmeritev politike. Bushu je uspelo nekaj, kar ni uspelo niti njegovemu očetu Georgeu Bushu starejšemu. Preprečil je namreč, da bi na izide volitev vplivalo poslabšanje gospodarskih razmer, kar pa naj bi ga vzpodbudilo, da se še bolj posveti boju proti terorizmu, strmoglavljenju iraškega predsednika Sadama Huseina. Mračen scenarij.

Le Monde: Slehernik, ki odloča o ogromnem proračunu za vojsko

Razdeljenim glede politike do Iraka in zmanjšanja davkov, ameriškim demokratom ni uspelo najti nobene osnove za nasprotovanje ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu. Busha se ne kritizira, če je država ogrožena, kar pomeni, da se ZDA ocenjujejo kot ogrožene, pa četudi so na višku svoje vsemogočnosti. Ta paradoks tako pojasnjuje enako paradoksnega predsednika, ki poleg tega, da skrbi za podobo "gospoda slehernika", istočasno odloča o gigantskem vojaškem proračunu, ter z napori izvoljenega predsednika, ki mu je uspelo doseči izjemen politični uspeh.

Corriere della Sera: ZDA se ne smejo osamiti

Ameriški predsednik George Bush je premagal nasprotnike in spremenil kongresne volitve v referendum o njegovem predsedstvu. Kljub temu pa ni premostil prepada med obema dušama velesile, temveč ga je celo povečal. Če bi v drugi polovici njegovega mandata še bolj omejevali državljanske pravice v imenu varnosti ali socialno dejavnost države in če se bo kongres preveč zasukal v desno, bi lahko prišlo do spremembe moči med volivci. Evropa pa si mora želeti samo eno, in sicer, da ZDA v novem volilnem izidu ne bodo našle nobenih novih razlogov, da se osamijo. Atlantik je namreč že tako in tako preobsežen.

Algemeen Dagblad: ZDA imajo zdaj dovoljenje za napad na Irak

Ameriški predsednik George Bush bo v drugi polovici svojega mandata v politiki odločal s položaja moči, čeprav pri tem konkretni notranjepolitični uspehi še niso zagotovljeni. Busheva republikanska večina je namreč tako majhna, da bo v pomembnejših vprašanjih vedno odvisna od podpore demokratov, kar pa deluje zavirajoče in pozitivno. Obenem pa je jasno, da bodo republikanci še močneje sledili ostri politiki do Iraka. Ta je imel v predvolilni kampanji po pričakovanjih komajda kakšno vlogo, vendar pa bi lahko volilni izid kljub temu pomenil vnaprejšnje dovoljenje vojaškemu napadu na Irak. Še dobro, da ima Varnostni svet Združenih narodov pri tem kakšno besedo.

Neue Zuercher Zeitung: V ZDA ni prišlo do nobenega političnega zemeljskega plazu

Vendarle ostaja spoznanje, da ni moč govoriti o političnem zemeljskem plazu. Republikanska premoč v ameriškem kongresu je sicer jasna, vendar le za malo, pri čemer je iz izidov komajda mogoče razbrati nacionalni politični mandat. Ameriški predsednik George Bush naj bi se spomnil na stari izrek "nihče ne nadzoruje Kongresa", kjer osebna zavezništva in pragmatično vedenje običajno narekujejo tek dogajanj veliko bolj kot v evropskih parlamentih. Lahko si je predstavljati, da republikanec, kot je John McCain, in drugi še naprej ne bodo izpustili nobene priložnosti, da se občasno izpostavijo skozi medijsko učinkovito opozicijo proti Beli hiši in strankarski usmeritvi. Bush je sicer presenetljivo jasno dobil pomembno bitko, vendar se njegov vojni pohod nadaljuje.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10