Med drugim so se na vrhunskem zasedanju v Bruslju nemški kancler Gerhard Schröder, francoski predsednik Jacques Chirac, luksemburški premier Jean Claude Juncker in belgijski premier Guy Verhofstadt, ki je dal pobudo za vrh in bil kot najbolj vnet zagovornik obrambne unije tudi njegov gostitelj, dogovorili za oblikovanje "jedra kolektivnih zmogljivosti", ki bo sposobno za načrtovanje in izvajanje vojaških operacij za Evropsko unijo brez naslanjanja na zmogljivosti zveze Nato. Podporo pa naj bi to "jedro" dobilo v večnacionalnem poveljstvu za skupne operacije, ki naj bi bilo ustanovljeno najkasneje leta 2004.
Skladno z njihovim predlogom, povzetem v skupni izjavi z mini vrha, naj bi "jedro" predstavljala francosko-nemška brigada, okrepljena z belgijskimi diverzantskimi enotami in luksemburškimi obveščevalnimi silami. Kot je še zapisano v skupni izjavi, bodo lahko to "jedro" okrepile tudi enote iz drugih zainteresiranih držav, na voljo pa bo za izvajanje tako evropskih kot zavezniških operacij ter tudi za misije, ki naj bi jih EU izvajala pod okriljem Združenih narodov. Oblikovanje "jedra" bo tudi dalo zagon vzpostavljanju sil za hitro posredovanje v regionalnih krizah, za katerega si EU prizadeva že več let, so tudi menili voditelji.
Jedro naj bi predstavljala francosko-nemška brigada, okrepljena z belgijskimi diverzantskimi enotami in luksemburškimi obveščevalnimi silami. To jedro pa bodo lahko okrepile tudi enote iz drugih zainteresiranih držav, na voljo pa bo za izvajanje tako evropskih kot zavezniških operacij ter tudi za misije, ki naj bi jih EU izvajala pod okriljem Združenih narodov.
Zelo konkretne predloge pa so Schröder, Chirac, Juncker in Verhofstadt dali tudi konvenciji o prihodnosti EU, ki mora do junija pripraviti smernice za temeljito prenovo povezave v podobi predloga ustavne pogodbe. Konvencija mora sprejeti koncept Evropske varnostne in obrambne unije, v katero bi se vključile države, ki bodo želele hitreje krepiti obrambno sodelovanje, je zapisano v skupni izjavi. Voditelji tudi menijo, da bi ustavna pogodba morala dopustiti možnost tesnejšega sodelovanja na področju obrambe, vsebovati načelo solidarnosti, preoblikovati obrambne cilje EU ter podprli ustanovitev Evropske agencije za razvoj in pridobivanje vojaških zmogljivosti.
