Doslej je Izrael, več kot dve leti po začetku gradnje, postavil manj kot tretjino od 680 kilometrov dolgega zidu. Po navedbah vodje izraelskega sveta za nacionalno varnost Giora Eilanda so glavna ovira pri gradnji zakonski problemi glede poteka zidu. "Jeruzalem je prednostna naloga in upam, da bo končanje zidu in zaprtje Jeruzalema le še vprašanje mesecev, če bo zakonska vprašanja mogoče rešiti," je povedal Eiland.
Palestinski predstavniki njegovih navedb še niso komentirali.
Namestnik izraelskega obrambnega ministra Zeev Boim pa je za izraelski radio povedal, da bo gradnjo zidu težko končati, če s strani zakonskega sistema ne bo odločnejšega prizadevanja; "in morali bomo uporabiti alternative zidu". Ena izmed alternativ bi bile vojaške patrulje.
Izrael zid iz betonskih plošč, električne ograje in jarkov po lastnih navedbah gradi, da bi preprečili palestinske napade. Ker pa zid osem odstotkov Zahodnega brega vključuje na "izraelsko" stran, Palestinci njegovo gradnjo označujejo za prisvajanje ozemlja.
60 kilometrov dolg odsek zidu okoli Jeruzalema bi razpolovil Zahodni breg v med seboj nepovezane kantone. Prav tako bi od vzhodnega Jeruzalema odrezal Palestince, ki živijo na Zahodnem bregu. Palestinci si vzhodni Jeruzalem želijo za prestolnico svoje prihodnje države, Jeruzalem pa si za prestolnico prisvaja tudi Izrael. To bo tudi ključno vprašanje pri pogajanjih o dokončni rešitvi izraelsko-palestinskega spora.
