V Srbiji so ob 20. uri zaprli vsa volišča v 180 občinah v republiki, vključno z volišči v 19 občinah na Kosovu, kjer živijo pretežno Srbi.
Po podatkih nevladne organizacije Center za svobodne volitve in demokracijo (CeSID) naj bi bila volilna udeležba uro pred zaprtjem samo 36,7-odstotna, tako da je skorajda povsem gotovo, da bo spodletel še tretji poskus v zadnjem letu dni, da Srbija dobi predsednika republike.
CeSID je še sporočil, da je na lanskih neuspešnih decembrskih volitvah do 19. ure glasovalo 41,6 odstotka volilnih upravičencev Srbije, do zaprtja volišč pa se je ta odstotek povečal samo na 45,17. Najmanjši odziv je bil v Beogradu (32,8 odstotka), največji pa v Vojvodini (41 odstotkov). Predstavniki CeSID menijo, da bo kandidat srbskih radikalcev dobil precej več glasov, kot so mu jih namenile javnomnjenske raziskave, ki so napovedovale prepričljivo zmago kandidata vladajoče DOS Dragoljuba Mičunovića.
Šest kandidatov za eno mesto
Poleg Dragoljuba Mičunovića, predsednika skupščine državne skupnosti SČG, in podpredsednika srbskih radikalcev Tomislava Nikolića se za fotelj prvega človeka Srbije potegujejo še župan jugozahodnega srbskega mesta Čačak in vodja nekdanje članice DOS, Nove Srbije (NS) Velimir Ilić, podpredsednik odcepljenega krila Miloševićevih socialistov (SNS) Dragan Tomić, vodja Ljudske kmečke stranke (NSS) Marijan Rističević ter vodja nedavno ustanovljene DSO Radoslav Avlijaš.
Bodo zadostili pogojem veljavnosti volitev?
Tudi za tretji poskus, da Srbija končno dobi predsednika, velja zavezujoča 50-odstotna udeležba glasovalcev in tudi tokrat je uganka, ali bodo volitve uspele. Če ob zadostni volilni udeležbi noben kandidat ne dobi več kot polovico glasov, bodo priredili drugi krog volitev, v katerem pa po spremenjenem zakonu ne velja več 50-odstotna udeležba.
V krogih pravnih izvedencev zato opozarjajo, da v primeru ponovnega neuspeha ni nikogar, ki bi imel pooblastilo razpisati nove volitve. Iz volilne komisije so sporočili, da bi lahko to storila Mičićeva, izpostavljajo pa drugo, nič manj pomembno dilemo, in sicer za primer uspeha volitev, saj ni znano, komu naj zmagovalec na volitvah zapriseže, ker je parlament razpuščen. Tako kaže, da izvoljeni predsednik ne bo mogel uradno prevzeti dolžnosti dokler ne bo oblikovan novi parlamentarni sklic, ki bi mu zatem zaprisegel.
