Med današnjim govorom in živahno razpravo v spodnjem domu britanskega parlamenta o vojni v Iraku, je premier Tony Blair priznal, da so bile storjene nekatere napake, vendar je vztrajal, da napad na režim iraškega predsednika Sadama Huseina ni bila napaka.
Prav tako je zatrdil, da so obveščevalni podatki tik pred napadom vzbujali "le malo dvoma" o iraškem orožju za množično uničevanje. Po njegovih besedah je bilo "absolutno jasno", da je Sadam Husein imel namen nadaljevati razvoj takšnega orožja in si priskrbeti materiale zanj, prav tako pa je po mnenju Blaira "močno presegel" količino balističnih raket, ki so mu jo določevale resolucije Združenih narodov.
Informacije obveščevalcev so bile napihnjene
Komisija lorda Robina Butlerja, ki je preiskovala informacije britanskih obveščevalnih služb pred lanskim napadom na Irak, je v sredo objavljenem poročilu ugotovila, da so bile številne informacije britanskih obveščevalnih služb, s katerimi so upravičevali vojno v Iraku, nezanesljive. Preiskava je pokazala, da so bili nekateri viri "resno pomanjkljivi" ali "nezanesljivi", ni pa našla dokazov o "namernem zavajanju ali kaznivi malomarnosti". Tako da premier ni kriv zavajanja javnosti ali odgovoren za pomanjkljivosti v podatkih britanskih obveščevalnih služb.
Poročilo je sicer izpodbilo osrednjo trditev premiera Blaira pred vojno, saj je ugotovilo, da Irak takrat verjetno ni imel uporabnega orožja za množično uničevanje. T. i. Butlerjevo poročilo tudi poudarja, da informacija, po kateri naj bi bil Sadam Husein v 45 minutah sposoben sprožiti kemično in biološko orožje, "v tej obliki" ne bi smela biti vključena v poročilo obveščevalnih služb, ki ga je vlada objavila septembra 2002. Možno je, da je Husein pred vojno v Iraku izdelal rakete daljšega dometa od tistega, ki ga dovoljujejo ZN, ni pa imel pomembnejših zalog oziroma nobenih zalog kemičnega in biološkega orožja ali načrtov, da bi jih uporabili, piše v poročilu.