Rusija in Eu sta v Moskvi začeli deveto vrhunsko zasedanje, katerega osrednji temi sta gospodarsko sodelovanje med stranema in vprašanje Kaliningrada, ruske enklave ob Baltiku, ki bo po širitvi Unije popolnoma obkrožena z njenim ozemljem.
Skupno izjavo po vrhunskem srečanju v Moskvi sta predstavila ruski predsednik Vladimir Putin in predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Kot med drugim poudarja sprejeta izjava, "EU meni, da bo hiter vstop Rusije v WTO prispeval k nadaljnjemu povezovanju svetovnega gospodarstva, okrepil bo gospodarske odnose med EU in Rusijo in s tem olajšal oblikovanje skupnega evropskega gospodarskega prostora". Prodi je ob napovedi podelitve statusa tržnega gospodarstva posebej izpostavil, da "je prav, da EU kot prva trgovinska partnerica Rusije prizna in nagradi velike napore te države v zadnjih letih". Ker unija običajno takšen status podeljuje le članicam WTO, pomeni današnja napoved tudi priznanje dosedanjim naporom, ki jih je Moskva vložila na poti do članstva v WTO.
Evropska komisija namerava nemudoma pripraviti zakonodajne rešitve, s katerimi naj bi že v naslednjih mesecih formalizirali status Rusije kot države s tržnim gospodarstvom. Šlo naj bi predvsem za spremembe pri zaščitnih ukrepih v trgovinskem režimu petnajsterice. Največ koristi si pri tem lahko Moskva obeta predvsem pri protidumpinških ukrepih, ki so ključnega pomena tako za ruske oblasti kot tudi za poslovneže.
Status Kaliningrada ostaja nerešen problem
Strani pa nista dosegli napredka v pogajanjih o rešitvi vprašanja statusa Kaliningrada. EU in Rusija želita dogovor skleniti že kar nekaj časa, vendar brez uspeha. Osrednje odprto vprašanje je tranzitni režim: EU vztraja, da bodo morali imeti ruski državljani po širitvi unije skladno z zakonodajo EU za pot čez njeno ozemlje veljavne mednarodne potne liste in vizume, medtem ko si Rusija želi s Kaliningradom vzpostaviti tranzitne koridorje, za katere vizumi ne bi bili potrebni. Unija zahtevam Moskve ne popušča in vztraja, da od zakonodaje ni mogoče odstopati, še toliko bolj ne, ker v Kaliningradu vidi leglo kriminala. Pri tem ima podporo tudi obeh držav, ki obkrožata enklavo in naj bi kmalu postali članici EU, Poljske in Litve.
Skupna izjava se zato v zvezi s tem vprašanjem omejuje le na napoved, da bosta petnajsterica in Rusija nadaljevali dialog in skušali poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za vse. Kot je še navedeno v skupni izjavi, bo omenjeno vprašanje "ključnega pomena za nadaljnji razvoj strateškega partnerstva med Rusko federacijo in EU ter za krepitev dobrososedskih odnosov in medsebojnega razumevanja". Ruski predsednik Putin je ob tem izrazil razočaranje, ker ruski predlogi glede Kaliningrada v Bruslju "niso naleteli na razumevanje". "Rekel bi celo, da so nam ponujene rešitve, ki pomenijo le eno: odrekanje pravice Rusom, da bi ohranjali stike s svojci, ki živijo v drugem delu države," je menil Putin.
EU bi Rusijo rada videla v lastnih vrstah
V razpravo o morebitnem članstvu Rusije v uniji se je vnovič vmešala Evropska komisija, ki se je zadržano odzvala na torkove predloge italijanskega premiera in začasnega zunanjega ministra Silvia Berlusconija, ki se je ob robu rimskega vrha Rusija-Nato zavzel za integracijo Rusije v povezavo. Kot so ocenili v Bruslju, je takšna perspektiva "dolgoročna". Kot je poudaril tiskovni predstavnik komisije, "bi bilo v tem trenutku nekoristno, če bi se vrgli v ugibanja o prihodnjih odnosih. Pomembno je, da že danes gradimo takšne odnose, ki obrodijo sadove. In ravno to počnemo danes v Moskvi," je poudaril. Ob tem pa komisija priznava, da "je Rusija država, ki je ključnega pomena za naš prihodnji razvoj ter za mir v Evropi in svetu".
Ob robu vrha je ruski obrambni minister Sergej Ivanov sprejel predsednika vojaškega odbora EU Gustava Hagglunda, in pri tem poudaril, da je "Rusija pripravljena sodelovati tako z EU kot tudi z zvezo Nato". Ivanov je posebej poudaril, da je Moskva zainteresirana za sodelovanje v evropskih silah za hitro posredovanje, ki naj bi bile nared leta 2003. Poleg tega pa minister vidi možnosti sodelovanja s petnajsterico tudi na področjih vojaškega in vojaško-tehničnega sodelovanja, pri kriznem upravljanju, v prihodnosti pa celo v mirovnih operacijah.