V New Orleansu vlada vse večji kaos. Skoraj 20 tisoč ljudi je že več dni brez hrane, vode in kakršne koli uradne organiziranosti sredi trupel, vročine, vlage in komarjev. Prebivalci prosijo za pomoč, ki pa je včeraj, z izjemo enega vojaškega helikopterja, ki je odvrgel nekaj vode, ni bilo.
Pred kratkim je pomoč le prispela: z vojaškimi konvoji so v mesto pripeljali hrano, vodo in zdravila. Za njimi so začela prihajati še letala s pomočjo, ki nato iz mesta odvažajo begunce.
Župan New Orleansa Ray Nagin je medtem izrazil jezo nad pomanjkljivo pomočjo njegovemu mestu, kjer je po orkanu zavladal kaos. "Potrebujem policijske okrepitve, potrebujem čete, potrebujem avtobuse," je dejal v pogovoru za radio WWL. "Na tisoče je mrtvih in vsak dan jih umre nadaljnjih tisoč, mi pa ne moremo organizirati pomoči," je poudaril. Posebej ostro sporočilo je poslal vladi v Washington, ki bi morala po njegovem mnenju storiti veliko več za preprečitev katastrofe. "Zganite se in storite kaj!" je predvsem predsedniku Georgeu Bushu sporočil Nagin.
Po mestu odmevajo streli, besnijo požari, gasilci pa
ne morejo gasiti, ker tudi njih ogrožajo. Na zahtevo guvernerke zvezne države Louisiana Kathleen Blanco so za
vzpostavitev reda na območje New Orleansa poslali 40.000 pripadnikov nacionalne
garde. Med njimi je okoli 300 vojakov, ki so dobili ukaz, naj na plenilce in nasilneže streljajo. Policija razmer že dolgo ne obvladuje več. Zaradi strahu pred vedno bolj nasilnimi tolpami pa številni policisti sploh niso prišli na delo.
Razmere so vedno hujše tudi v bolnišnicah, kjer so že več dni brez električne energije. Bolniki umirajo, saj jim primanjkuje kisika, inzulina in drugih zdravil. Poskus evakuacije bolnikov iz neke bolnišnice pa je propadel, potem ko so na helikopter streljali. Kot je sporočilo osebje, imajo na voljo le še par pločevink zelenjave in nekaj keksov, nato pa jim bo hrane popolnoma zmanjkalo.
V ljudeh narašča jeza na vse, od župana New Orleansa Rayja Nagina do predsednika Georgea Busha.
Svet je pripravljen pomagati
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Sean McCormack je sporočil, da bo Washington sprejel vso ponujeno pomoč iz sveta. Doslej je gmotno in denarno pomoč prizadetim ponudilo več kot 20 držav in mednarodnih organizacij. Ameriški senat pa je odobril 10,5 milijarde dolarjev proračunskih sredstev za sanacijo razmer po orkanu.
Prizadetim Američanom je pomoč obljubila tudi Evropska unije, s podobno ponudbo pa se je odzvala tudi Slovenija, je sporočil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Bush je sicer ponudbe iz tujine najprej zavrnil in izrazil prepričanje, da bodo sami vse uredili. Za zbiranje pomoči v ZDA je posebej pooblastil nekdanja predsednika, svojega očeta Georgea Busha starejšega ter Bila Clintona, ki sta imela podobno nalogo v času pomoči žrtvam azijskega cunamija.
Župan New Orleansa je najprej dejal, da bo policija najprej reševala preživele, v sredo jih je napotil na varovanje ulic, v četrtek pa je izdal poziv na pomoč.
Lokalni uradniki so ogorčeni nad zvezno pomočjo. Vodja operacijskega centra za izredne razmere Terry Ebbert se je medijem pritoževal nad Zvezno agencijo za posredovanje v naravnih nesrečah (FEMA). "Kje je FEMA, ni jih nikjer, sami moramo delati vse," se je jezil Ebbert. FEMA ukrepa, res pa je, da so npr. za nekaj časa prekinili odvažanje bolnikov iz bolnišnic, ker je nekdo streljal na helikopter, potem tudi na čolne.
Turisti ostali ujeti v mestu
Pomoč sicer počasi prihaja in ujetniki športne dvorane Superdome v New Orleansu so v četrtek doživeli prve velike konvoje avtobusov, ki so jih začeli voziti v Houston in San Antonio, kjer so teksaški prostovoljci v dveh dvoranah pripravili prostor za 50.000 ljudi. To sicer ne bo dovolj, saj je samo v mestu New Orleans okrog 100.000 ljudi.
V dvorani Superdome in v Konvencijskem centru je prihajalo do
pretepov, nasilja, ropov in celo posilstev. Nek duhovnik je dejal, da v
centru živijo kot živali, ne pa kot ljudje. Posilstvom in pretepanjem so še posebej
izpostavljeni turisti, ki se v mestu ne znajdejo.
V New Orleansu je namreč ostalo na stotine turistov, večinoma tujih, ki so obtičali v mestu, ker jih nihče ni hotel vzeti v svoj avtomobil. Nekateri hoteli so organizirali prevoz in naročili avtobuse, a jih je zaplenila nacionalna garda in jih odpeljala na pomoč drugim. Nekaj domačinov je zapuščene sprejelo v svoje domove, kjer na strehah trepetajo vsako noč pred oboroženimi tolpami roparjev, ki so zavzeli mestne ulice.
Roparji obvladujejo ulice
Prebivalci New Orleansa, ki jim hiše še stojijo, stražijo pred domovi s puškami in pištolami ter s streli v zrak odganjajo ljudi, ki bi lahko bili nevarni.
Vsa ropanja niso ista, saj veliko ljudi iz uničenih in zapuščenih trgovin odnaša dobrine, nujno potrebne za preživetje - vodo, hrano in zdravila, ki jim jih oblasti niso sposobne zagotoviti. Županovemu ukazu o evakuaciji so se namreč lahko odzvali le tisti z dovolj denarja, avtomobili in sorodniki, ki so jih bili pripravljeni sprejeti. Reveže in nemočne so pustili na cedilu, saj mesto ni organiziralo prevoza zanje.
Ropanje je sicer nesmiselno, saj bodo mesto New Orleans v naslednjih dnevih povsem izpraznili. V njem bo mogoče živeti šele čez nekaj mesecev, ko bodo popravili nasipe in bencinske črpalke ter odstranili ruševine. Obnova dobave pitne vode bo prav tako dolgotrajna, saj so poplavne vode strupene in bodo onesnažile podtalnico.
Eksplozije v New Orleansu
V neki kemični tovarni v New Orleansu je odjeknila močna eksplozija. Iz predela, kjer naj bi eksplodiralo
skladišče, poročajo o gostem dimu, ogenj sega več metrov visoko. V mestu se sedaj bojijo kemičnega onesnaženja, kar bi razmere še poslabšalo.
Iz mesta sicer poročajo o seriji eksplozij, kdo ali kaj naj bi jih povzočil pa še ni jasno.
Bi Washington lahko preprečil katastrofo?
Orkan Katrina je vsemu svetu osvetlil neenakosti v ameriški družbi, saj so npr. med zapuščenimi ljudmi, ki trpijo v mestu, le redki belci, pa še ti so večinoma turisti. Mnogi kritizirajo Busha saj menijo, da bi bila pomoč veliko hitrejša, če bi se to dogajalo nekje, kjer živijo premožni belci. Kaj podobnega se na primer na Floridi v preteklosti še ni zgodilo.
Bela hiša je medtem stopila v protiofenzivo glede kritik, da je New Orleans prikrajšala za finančna sredstva, namenjena utrditvi sistema protipoplavnih nasipov. Bush je zaradi svoje izjave, ko je dejal, da nihče ni pričakoval, da bo voda prebila nasipe, doživel hude kritike. Strokovnjaki in lokalni mediji so na to opozarjali več let, vendar je vlada vedno našla način, da je obšla to problematiko.
Kako to, da so bile oblasti tako slabo pripravljene, se čudijo tudi strokovnjaki. Z različnimi modeli so namreč dogajanje ob orkanu in po njem natančno napovedali, a vlada se kljub temu obnaša, kot da jo je vse skupaj presenetilo.