Kakih sto starejših oseb, večinoma nekdanjih aktivistov v vrstah ruske opozicije, se je zbralo pred Belim domom v Moskvi - na kraju kjer so se pred desetimi leti na barikadah uprli vodjem državnega udara in podprli ruskega predsednika Borisa Jelcina. Počastili so tudi spomin na žrtve prevrata, saj so pred sedežem tedanjega parlamenta tankovske enote prevratnikov usmrtile tri moške. Nekdanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je ob deseti obletnici neuspelega puča v Moskvi obžaloval razpustitev Sovjetske zveze. "Državo bi bilo potrebno reformirati na temeljih regionalizacije in demokratizacije," je besede Gorbačova povzela ruska tiskovna agencija Interfax. Za številne Ruse sicer dogodek, sodeč po raziskavah javnega mnenja, nima nobenega večjega pomena.
Zgodaj zjutraj 19. februarja so se po moskovski ulicah začeli valiti tanki, samooklicani državni komite za izredne razmere pa je sporočil, da je predsednik Gorbačov zaradi zdravstvenih razlogov odstavljen. Pučisti se niso strinjali z Gorbačovovim predlogom o večji avtonomiji sovjetskih republik.
Množice ljudi – bilo naj bi jih vsaj sto tisoč, na čelu katerih je bil predsednik Rusije,
Boris Jelcin, pa so skupini osmih slabo pripravljenih komunističnih prevratnikov, ki so vodili puč, preprečili, da bi s pomočjo vojske onemogočili državne reforme. Poslopje parlamenta so varovale zasilne barikade, v noči na 21. avgust, ko so tanki skušali tja prodreti, pa so bili ubiti trije mladi demonstranti.
Po treh dneh se je državni prevrat končal, 8 vodilnih komunistov so zaprli, Mihaila Gorbačova, takratnega reformističnega predsednika Sovjetske zveze, pa je v Kremlju kasneje zamenjal Jelcin. Gorbačovovi načrti o avtonomiji republik se niso uresničili, koncem leta 1991 je Sovjetska zveza razpadla na 15 držav. Varno se je vrnil v Moskvo, a njegova vladavina se je končala, saj so mu republike odrekle sodelovanje in se naslonile na Jelcina, ki je bil Gorbačovov nasprotnik.
Gorbačov je nedavnem intervjuu za agencijo Associated Press za udar obtožil konservativno skupino komunistov (tedanji sovjetski podpredsednik, premier, notranji in obrambni minister ter vodja KGB), del krivde pa sprejel tudi sam, saj si ni mislil, da bi bili nasprotniki reforme Sovjetske zveze pripravljeni celo na državni udar. Jelcinu priznava zasluge za preprečitev udara, a vseeno meni, da bi ga moral še pred tem kam poslati za veleposlanika, ker se je Jelcin za njegovim hrbtom dogovarjal o tesnejši zvezi med Rusijo, Belorusijo in Ukrajino.
Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov se je strinjal, da je treba sprejeti ukrepe za rešitev Sovjetske zveze, je v pogovoru za sobotno izdajo časnika Komersant dejal eden od avtorjev puča 19. avgusta 1991, nekdanji podpredsednik Genadij Janajev. Vodstvo države je Gorbačova večkrat opozorilo, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe za utrditev razmer v državi in Gorbačov se je s tem strinjal, je poudaril Janajev. Gorbačov, prepričan o nujnosti ukrepov, je tako izdal ukaz o uvedbi izrednega stanja, je dejal nekdanji podpredsednik, ki je bil leta 1994 skupaj z drugimi pučisti pomiloščen.
Jeseni 1993 se je zgodovina obrnila: Jelcin je bil tisti, ki je nad Beli dom poslal tanke, ker se je tam utrdila komunistična opozicija. Danes so ruski komunisti najmočnejša opozicijska stranka, nekdanje sovjetske republike se pobirajo iz gospodarskega razsula, protioblastni upor pa je za ljudi po večini daleč manj pomemben kot vsakodnevni boj za preživetje.
