
Na Kitajskem danes obeležujejo 100. obletnico revolucije Xinhai, v kateri je bila strmoglavljena kitajska dinastija Qing in s tem končana več kot dvatisočletna imperialna zgodovina naroda. V luči ponedeljkove obletnice je kitajski predsednik Hu Jintao pozval k združitvi Kitajske in Tajvana ter zavrnil kakršno koli možnost tajvanske neodvisnosti.
Na slovesnosti v Veliki palači ljudstva v Pekingu je kitajski predsednik Hu Jintao poudaril, da "ponovna združitev z mirnimi sredstvi najbolj ustreza interesom kitajskega naroda, vključno s tajvanskimi rojaki".
S slovesnostjo, na kateri se je prvič po govoricah, da naj bi umrl, pojavil tudi nekdanji kitajski predsednik Jiang Zemin, na Kitajskem obeležujejo začetek oboroženega upora proti dinastiji Qing, ki ga je vodil oče moderne Kitajske Sun Yat-Sen. Upor je vodil k strmoglavljenju imperialnih oblasti in h koncu tuje nadvlade nad Kitajsko.
Revoluciji je sledila ustanovitev Republike Kitajske, ki pa je na območju današnje Kitajske trajala le do leta 1949, ko so oblast prevzeli komunisti. Privrženci republike so se odselili na Tajvan, ki se uradno še vedno imenuje Republika Kitajska.

Odnosi med stranema so se od leta 2008, ko je na položaj predsednika Tajvana prišel Kitajski naklonjen Ma Ying-jeou, izboljšali. Kitajska, ki postaja dom vse večjemu številu Tajvancev, je najpomembnejši trgovinski partner Tajvana, Tajpej pa največ investira prav na Kitajskem.
Kljub temu se številni Tajvanci še vedno bojijo naraščajoče vojaške moči Kitajske, ki se ni nikoli odpovedala cilju ponovnega zavzetja otoka, tudi z vojaško silo, če bi bilo to potrebno.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.