11. september 2001: 'Ne moremo pozabiti'

V napadih je umrlo skoraj 3000 ljudi, ZDA pa so sprožile vojno proti terorizmu, ki še vedno traja. Trump je leta 2016 vodil predsedniško kampanjo tudi z obljubo, da bo umaknil ameriške vojake iz Afganistana, kamor so se podali mesec dni po napadih na ZDA v lov za pripadniki Al Kaide. Talibane so odstranili z oblasti, vendar pa njihova vstaja še traja in se celo krepi.

Trump je skupaj s prvo damo Melanio Trump na vrtu Bele hiše, kjer je zastava plapolala na pol droga, z minuto molka počastil spomin na žrtve, nato pa se je odpravil v Pentagon, kjer je položil venec pred spomenikom žrtvam in imel ganljiv govor brez politiziranja.

"Tisočkrat se spominjate zadnjega poljuba, zadnjega telefonskega klica, zadnjič, ko slišite dragocene besede: Rad te imam. Nato napad, bolečina, zavedanje, da je bil član vaše družine v enem od letal, ali delal v WTC ali služil v Pentagonu, čakali ste, molili, odgovorili na najbolj srhljiv klic in življenje se vam je za vedno spremenilo," je prisotnim sorodnikom umrlih povedal Trump.

"Čudovito septembrsko jutro je omadeževala nejevera, boleča žalost in globoko trpljenje. Ameriška moč, pogum in sočutje pa se niso nikoli omajali," je dejal Trump, ki je s posebno proklamacijo 11. september opredelil kot dan domoljubov.

Teroristom je zagrozil, da če bodo še kdaj poskusili kaj podobnega, da jih bodo našli kjerkoli bodo in proti njim uporabili silo, ki je ZDA doslej še nikoli niso uporabile. Menda ne jedrsko orožje, ampak nekaj takega, česar še niso videli.

Z minuto molka se je žrtvam poklonil tudi kongres, podpredsednik ZDA Mike Pence pa je imel govor v Shanksvillu v Pensilvaniji, kamor je po uporu potnikov in posadke padlo eno od štirih letal, ki je bilo namenjeno za napad na kongresno palačo.

Slovesno je bilo tudi v New Yorku, kjer so opravili tradicionalno branje imen žrtev skoraj 3000 žrtev terorističnih napadov. Slovesnost je bila v muzeju 11. septembra za družinske člane žrtev in preživele. Minuto molka so imeli tudi na borznem parketu Newyorške borze, aktivisti v Hongkongu pa so v spomin na ta dan prekinili proteste. Talibani so v Afganistanu obletnico "proslavili" z raketnim napadom na Kabul.

Že v torek zvečer so nad newyorškim nebom prižgali dva reflektorja, ki bosta na nebu simbolizirala porušeni stolpnici dvojčka WTC tudi nocoj. Slovesno je bilo tudi drugod po ZDA, kjer je 11. september postal tudi dan prostovoljnega dela.

Trump je želel končati vojno v Afganistanu s pogajanji med talibani in afganistansko vlado. Predstavnike obeh strani je konec prejšnjega tedna celo povabil na srečanje v Camp David, vendar ga je preklical zaradi talibanskega napada, v katerem je umrl ameriški vojak.

Trump je danes v govoru dejal, da so ZDA v zadnjih štirih dneh sovražnika v Afganistanu napadle močneje kot kadarkoli doslej in da se bo to nadaljevalo.

Zaradi sporov glede politike do Afganistana in drugih vprašanj je moral zapustiti položaj Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, ki je nasprotoval srečanju v Camp Davidu.

Trumpova želja, da umakne okoli 5000 od 14.000 ameriških vojakov, ki so še v Afganistanu, je za zdaj odložena. V vojni je doslej padlo 2400 ameriških vojakov, več tisoč pa je invalidov za vse življenje. Majska anketa centra Pew ugotavlja, da 59 odstotkov Američanov meni, da z vojno v Afganistanu niso ničesar dosegli in tako meni tudi 58 odstotkov veteranov vojne.

Medtem ko čustveni naboj spomina na 11. september v ZDA počasi bledi, pa je sedaj v ospredju pozornosti usoda reševalcev, med katerimi številni umirajo za posledicami različnih bolezni, ki so jih dobili pri odstranjevanju ruševin in med iskanjem preživelih. Poseben sklad jim je doslej zagotovil 5,5 milijarde dolarjev odškodnin.

Današnje obletnice pa se je spomnil tudi vodja Al Kaide Ajman Al Zavahiri, ki je branil napade na WTC in Pentagon, ki jih je organiziral njegov predhodnik Osama bin Laden. Ob tem je pozval k novim napadom proti Izraelu in njegovim zaveznikom, med drugim ZDA in Evropi, saj da dušijo džihad na palestinskih ozemljih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Torej ravno tako, kot oni povsod spletkarijo in združujejo sile proti nam, jih moramo povsod poloviti ob času in na kraju, ki ju bomo izbrali. Bodite inovativni in kreativni s svojimi metodami," je dejal. "Napadite jih kot povračilo za njihove zločine v Palestini in za njihovo podporo Izraela," je še pozval v sporočilu, objavljenem na mediju njegove mednarodne teroristične mreže.

Teroristi pred 18 leti ugrabili štiri potniška letala

Teroristi Al Kaide so 11. septembra 2001 ugrabili štiri potniška letala v ZDA in z dvema zadeli ter zrušili oba dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, eno letalo je zadelo Pentagon, četrto pa se je po uporu potnikov zrušilo na polje pri Shanksvillu v Pensilvaniji.

V New Yorku je skupaj umrlo 2753 ljudi, v Pentagonu so napadi zahtevali 184 življenj, v Pensilvaniji 40. Napadi so skupaj zahtevali 2977 žrtev brez napadalcev, okoli 6000 ljudi je bilo ranjenih. Na newyorškem spomeniku so vklesana tudi imena šestih žrtev prvega terorističnega napada na WTC leta 1993. Poleg 2605 Američanov je umrlo tudi 372 tujcev iz skupno 90 držav, največ iz Velike Britanije.

Napadi označujejo tudi začetek vojne proti terorizmu. Tedanji ameriški predsednik George Bush mlajši je kmalu po 11. septembru ukazal napad na Afganistan. V zadnjem letu dni so se ZDA in talibani neposredno pogajali o končanju konflikta v Afganistanu, a so pogajanja ta teden propadla. Washington želi dobiti predvsem zagotovila islamistov, da Afganistan ne bi spet postal zatočišče za teroriste. Talibani želijo doseči umik ameriških in drugih tujih vojakov iz države. Danes pa so v Afganistanu, kjer poteka najdlje trajajoča ameriška vojna, pred ameriškim veleposlaništvom odjeknile bombe. 

Domnevno odgovornim skoraj dve desetletji po napadih še vedno niso sodili. Tik pred letošnjo obletnico so v okviru predkazenskega postopka v taborišču Guantanamo na Kubi zaslišali Halida Šejka Mohameda, ki veja za glavnega načrtovalca napadov, ter še štiri obtožence. Proces proti njim naj bi se začel leta 2021.

Malo pred obletnico so ZDA tudi uvedle sankcije proti številnim organizacijam, ki se po mnenju Washingtona uvrščajo med teroristične, in njihovim privržencem. Med njimi so palestinski Hamas in iranska Revolucionarna garda. Sankcije so uvedli proti 15 voditeljem, posameznikom in entitetam, povezanih s Hamasom, Al Kaido, Islamsko državo in Revolucionarno gardo.

Posledice napadov za reševalce: porast rakavih obolenj

V dvojčkih WTC je med napadom oziroma med poskusom reševanja ljudi ujetih v požaru, umrlo skupaj 343 gasilcev, ko sta se porušili obe stolpnici dvojčkov. Umrlo je tudi skupno 60 policistov.

A tudi vsi preživeli je niso odnesli brez posledic. V New Yorku so zabeležili porast rakastih obolenj, kar povezujejo z oblakom strupenih snovi, ki je bil več tednov nad južnim delom Mahnattna. Doslej so zabeležili okoli 4000 obolelih z rakom, pri čemer so najpogostejši rak prostate, dojk in kožni rak.

Nedavno objavljeno poročilo je razkrilo tudi, da je pri gasilcih, ki so bili na prizorišču napadov na dvojčka WTC, večje tveganje za srčno-žilna obolenja. Poleg tega so tovrstna obolenja resnejša pri tistih, ki so bili na pogorišču dlje časa, še kaže v petek objavljeno poročilo, v katerem so obdelali zdravstvene podatke okoli 9800 newyorških gasilcev, ki so bili na prizorišču napadov na WTC. 489 med njimi jih je imelo srčni napad, imajo koronarno arterijsko bolezen ali druge srčno-žilne bolezni, nekaj pa jih je tudi umrlo.