Mineva 15 let, odkar vrh ruske politike - kot predsednik države ali vlade - kroji Vladimir Putin. Tik preden je bil leta 2000 izvoljen na mesto ruskega predsednika je v intervjuju za britanski BBC dejal, da je po njegovem "Rusija del evropske kulture" in da "ne izključuje možnosti priključitve zvezi Nato".
"Ne predstavljam si, da bi bila moja država izolirana od Evrope in vsega, kar pogosto imenujemo civiliziran svet," je takrat dejal Putin, ki je na predsedniškem mestu zamenjal Borisa Jelcina, ki je nenadoma odstopil na novoletni večer leta 1999.
Obnovljene sanje o veliki Rusiji
In 15 let kasneje? Britanski Guardian ocenjuje, da je generacijo kasneje Rusija pod Putinom res drugačna, a ne v skladu s takrat izrečenimi besedami. Trenutno je zaradi sankcij, ki so državo doletele zaradi njene vloge v ukrajinskem konfliktu, precej osamljena, besedne puščice med Rusijo in Zahodom švigajo hitro in nepredvidljivo, po mnenju nekaterih je na vidiku celo nova hladna vojna. A zanimivo - kljub naštetemu in očitnemu gospodarskemu ohlajanju, Putin uživa visoko podporo domače javnosti, ta je februarja znašala 86 odstotkov.
Od kod torej navdušenje Rusov? V času, ko številni Rusi še niso preboleli razpada Sovjetske zveze, so Putinove ozemeljske težnje zagotovo obliž na njihovo rano. Tisti, ki jih je presenetila ruska priključitev Krima so najbrž že pozabili, da je šest let pred tem Putin svojo voljo uveljavljal v Gruziji. Le da je tokrat - za razliko od takrat - svetovna javnost reagirala prej, nekaj več nezadovoljstva je bilo tudi doma - v Donecku in Lugansku so namreč umirali tudi Rusi, ko so prišle sankcije, pa se je to marsikomu poznalo v lastni denarnici.
Mož, ki je okrepil rusko samozavest
Za razliko od svojega predhodnika Jelcina, ki je na televiziji svoje ideje pogosto razlagal z rahlo jecljajočim glasom in kdaj dajal vtis nekoga, ki je pregloboko pogledal v kozarec, je Putin dobrodejno vplival na rusko samozavest s svojo odločnostjo in podobo - od neustrašnega lovca do jezdeca zgoraj brez.
Da na narodovo samozavest vplivajo tudi športni uspehi, je Putin želel izkoristiti tudi z organizacijo zimskih olimpijskih iger v Sočiju. Te so navzven minile uspešno, brez varnostnih ali organizacijskih zapletov, v državo so prišli tuji voditelji in zvezdniki. Malo manj glamurozen podatek je, da je korupcija odnesla okoli 30 od 50 milijard dolarjev, kolikor je znašal njihov proračun. Mimogrede - čeprav Putinova administracija boj proti korupciji izpostavlja kot eno od prioritet, je država na lestvici korupcije še vedno na 136 mestu med 175 državami.
Kult osebnosti in obračunavanje z nasprotniki
Vmes je Putin trdo delal na svojem avtokratskem načinu vodenja države in gradnji kulta osebnosti, kar mu gre tako dobro do rok, da je lep del ruske javnosti prepričal, da je nepogrešljiv - tudi mednarodno, kjer bi naj pomenil protiutež Zahodu. V svojem času je dosegel tudi, da so dolžino predsedniškega mandata podaljšali s štirih na šest let, prav tako ne izključuje ponovne kandidature leta 2018, kar bi ob zmagi pomenilo, da bi se uvrstil na seznam politikov z najdaljšim stažem.
Kljub številnim poskusom, ruski opoziciji Putinovega vpliva nikakor ne uspe zamajati. Nekateri menijo, da ne zgolj zato, ker ne najdejo pravega besednega orožja zoper njegove poteze in politiko, ampak tudi zato, ker Putin z nasprotniki neusmiljeno obračuna. Seveda ne neposredno ali na način, ki bi ga bilo mogoče jasno dokazati, a številni menijo, da za atentati kot je bil tisti na novinarko Ano Politkovsko ali opozicijskega voditelja Borisa Nemcova stoji prav Putin, ki bi se pač naj "takšnih metod naučil še med svojim delom za KGB".
Tudi svoboda govora v Rusiji ne pomeni isto kot kje drugje - mediji in celo splet so pod strogim nadzorom, da slučajno ne bi širili (preveč) "neresnic". Putin pa se je v medijsko branžo vrgel tudi preko svojih medije Sputnik News in Russia Today.
Prav tako se je Putin odločil, da bo njegova država "visoko moralna". Zato je na primer uvedel strogo zakonodajo zoper istospolno usmerjene osebe.
Gospodarska rast, ki pa se ustavlja
Rusi se Putina tudi spomnijo kot nekoga, ki jim je prinesel večjo blaginjo. Ko je prišel na čelo države, je Rusija plavala v težavah po katastrofalnih tržnih reformah in finančni krizi. Kakšne večje gospodarske vizije takrat ni imel. Se je pa odločil za nacionalizacijo za državo ključnih sektorjev - začel je pri obračunu s političnim nasprotnikom Mihailom Hodorkovskim, ki je bil takrat načelu naftnega giganta Jukosa.
Povečanje izvoza in rast cen nafte je Rusiji prineslo gospodarsko okrevanje in zadovoljstvo ljudi, ki se še ni poleglo do te mere, da bi jih skrbele napovedi, da bo Rusija prihodnje leto padla v recesijo.
Nekdanji finančni minister Alexei Kudrin pa opominja, da je bila ruska gospodarska rast ob koncu prvega Putinovega mandata 7-odstotna, lani pa je znašala samo še 0.6 odstotka.
Iskanje zaveznikov med uporniki
Čeprav je torej pred leti trdil drugače, je Putin predvsem v zadnjih letih postal velik zagovornik sveta, ki ima več velesil, ki vlečejo vsaka na svojo stran. V tem duhu se je usmeril predvsem k večjemu sodelovanju z Azijo. Lani je tako Rusija na primer podpisala 400 milijard dolarjev težko pogodbo za dobavo zemeljskega plina Kitajski. Letos se državi odpravljata na skupne vojaške vaje.
Na drugi strani ob poslabšanju odnosov z Brusljem, Putin išče zaveznike tudi Evropi, predvsem med nezadovoljnimi članicami povezave in tistimi evropskimi državami, ki še niso del povezave.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.